Ribiči poskušajo s proizvodnjo kisika preprečiti še večjo katastrofo
Ribiči Ribiške družine Radgona, ki delujejo v petih ribiških podružnicah (Linj Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina in Videm), kljub nenehnem in pravilnem ravnanju pri zaščiti in staležu rib, očitno nimajo sreče, saj jih pogosto doleti kakšna nesreča. V četrtek, 13. julija, zgodaj zjutraj, ko je hudo neurje besnelo na severovzhodu države, je veter podrl nešteto dreves na ribnikih v Podgradu in Lutvercih. Žal pa to še zdaleč ni vse, kajti ko so ribiči, skupaj s prijatelji in simpatizerji skoraj vse sanirali in se veselili novih srečanj in druženj ob vodi, jih je doletela nova, še hujša nesreča. „Dejansko je šlo iz ene v drugo nesreč. Iz neznanega vzroka je prišlo do velikega pogina smučev v ribniku v Lutvercih. Žalostno, da uje ne more biti. Kaj je vzrok še ne vemo, morda razkrajanje listja v neurju padlih dreves… Neumorno se borimo in poskušamo kisik vnašati z gasilskimi brizgalnami. Poginilo je vsaj 100 smučev, od letošnje drsti do matic čez težkih 4 kg in več,“ nam je povedal vodja Ribiške podružnice Gornja Radgona Danijel Cer Magdič, ki je zahvalil PGD Lutverci, ki so prečrpavali vodo in posodili brizgalne za „proizvodnjo“ kisika. Ob tem nam je Cer Magdič povedal, da je priljubljeni ribnik v Lutvercih do nadaljnjega zaprt in je ribolov prepovedan. Ko se bo stanje spremenilo oz. izboljšalo pa bodo javnosti sporočili.
Smuč, evropska sladkovodna riba iz družine ostrižev, sicer ima vitko, podolgovato, vretenasto telo z veliko, zgoraj rahlo sploščeno glavo in velikimi končnimi usti ter številnimi, robustnimi in ostrimi zobci. Po hrbtu je zeleno sive barve, boki so srebrno beli, trebuh pa je bel. Hrbet in boki so prekriti z rjavimi navpičnimi progami. V času drsti so samice svetleje obarvane od samcev. Hrbtna plavut je dvojna, nameščeni sta ena zraven druge, prva plavut je temno pikčasta. Repna plavut je razcepljena, rahlo škarjasta. Smuč je riba z valjastim telesom. Ima veliko glavo z velikimi končnimi usti v katerih so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo, ki pa za razliko od ščuke lovi bolj kot s pomočjo vida s pomočjo vonja, saj ima izredno razvita čutila za voh. Hrvet je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so zelenkasti s temnejšimi progami, trebuh pa bel. Hrbtni (ima dve) in repna plavut sta pegasti, prsni, trebušni in predrepna plavut pa so svetlejše rjave barve. Smuč doseže dolžino do 120 cm in je lahko težak do 20 kg, vendar povprečno v slovenskih vodah živijo manjši primerki. V izjemnih pogojih živijo do 20, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od marca do maja v plitvih predelih rek, kamor samice na podvodno rastlinje prilepijo ikre. V času razvoja iker jih samci hrabro branijo pred plenilci. Smuč, ki se v mladosti hrani z vodnim planktonom, odrasle ribe pa se hranijo izključno z drugimi ribjimi vrstami, je razširjen po vsej Evropi, razen na skrajnem severu in jugu. Živi v vseh večjih vodotokih, kjer je tok počasen, dno pa prodnato, pa tudi v jezerih in drugih stoječih vodah, vendar temperatura vode ne sme biti previsoka. Najraje ima hladno, temačno vodo. Odrasle ribe so samotarji. V Sloveniji ga je najti v vseh rekah donavskega porečja, predvsem v tolmunih v pasu postrvi, lipana, mrene in, redkeje, ploščiča. Smuč je izredno občutljiva riba, ki ob poškodbah hitro pogine. Prav tako hitro pogine ob pomanjkanju kisika. Po slovenski zakonodaji je zaščiten z lovopustom v času drstitve in najmanjšo dovoljeno lovno mero, ki znaša 50 cm.
Za gurmane je smuč kralj sladkovodne ribje kuhinje. Ima čudovito belo meso skoraj brez kosti, nežnega prijetnega okusa. Zaradi njegove okusnosti, redkosti in temu primerne precej visoke cene je smuč riba kot nalašč za posebne priložnosti ali praznike. Po prvem zalogaju v vaših ustih boste na ceno smuča pozabili. Smuč je zdrav, nebeško okusen, brez odvečnih kosti. Nadvse hitro in enostavno ga lahko pripravimo na nešteto načinov in vedno znova boste gurmani in sploh ljubitelj sladkovodnih rib nad njim navdušeni…
