Kako je zdravilec Stanko, s pomočjo zdravnikov, rešil korenjaka iz Ljutomera, ki je pri osmih zbolel za tumorjem malih možganov
Za mlade starše in tudi ostale najbližje svojce je vedno najhujše spoznanje, da po veselem pričakovanju naraščaja izvedo, kako njihov ni povsem zdrav, ali pa hudo zboli že v zgodnjem otroštvu. To je sicer za mnoge največji šok v življenju, ko se jim praktično podere ves svet, toda velika večina mamic in očkov se ne vda usodi, temveč na vse načine skušajo pomagati svojemu otroku, kajti takšen ali drugačen je njun in tako bo ostalo ves čas. In nekaj takšnega sta doživela tudi mama in oče, Sinja in Dominik Kosi iz prleške prestolnice Ljutomera. Vzgojiteljica v Vrtcu Ljutomer in policisti Policijske postaje Gornja Radgona, sta svojega edinčka Domna povila 3. januarja 2016 in tako se je začela njihovi družinska idila, kakršne si mnogi lahko samo zaželijo. Pri vzgoji in odraščanju korenjaka, sta staršema, ko sta bila v službi in tudi sploh, v največjo pomoč bile babice.
Vse je teklo v okvirih normale, Domen, je kot vsi njegovi vrstniki brez težav obiskoval že 3. razred OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, ko se je v poletnih počitnicah družini dobesedno začela velika smola, žalost in bojazen za prihodnost oz. najhujše svojega korenjaka Domna. „Bilo je julija 2024. Najin takrat osemletni sin je v dopoldanskem času začel vse pogosteje bruhati. Sprva smo upali, da gre za prehodne težave, kakšno virozo, a so se simptomi stopnjevali. Sledili so zdravniški pregledi, preiskave in tudi hospitalizacije v UKC Maribor. Oktobra 2024 pa je prišla diagnoza, ki je v trenutku spremenila vse. Kot da se je življenje naše družine nenadoma ustavilo. Šok, groza, globoka žalost in nepopisen strah so zaznamovali naša življenja. Nekaj ur po izrečeni diagnozi je bil Domen že hospitaliziran na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Sledila je operacija in nato kemoterapije, ki žal, ob močno izraženih stranskih učinkih, niso prinesle želenega učinka, so pa zelo vplivale na kakovost njegovega vsakdana.“ razlagata Sinja in Dominik, pri katerih se je šele čez dodatnih nekaj mesecev začel pojavljati nasmeh, šele danes, poldrugo leto pozneje pa so nasmehi vedno večji.
Po omenjeni operaciji, kemoterapijah in sploh zahtevnem medicinskem zdravljenju so kot družina kmalu uvideli, da bodo potrebovali še dodatno pomoč in odločili so se, da sinu ob uradnem zdravljenju zagotovijo vso razpoložljivo in dosegljivo dodatno in dopolnilno podporo. „Kot starša sva želela ravnati odgovorno, zato smo vse podporne oblike pomoči vključevali ob odprti komunikaciji z zdravstveno ekipo v UKC Ljubljana. Postopoma smo vključili več podpornih pristopov: uravnoteženo prilagojeno prehrano, prehranska dopolnila, nevro-fizioterapevtske obravnave, kinezioterapijo, zdravljenje s kisikom, Access Bars masaže, healinge z dr. Joe Dispenza, psihološko podporo… V tem prepletu različnih strok in pristopov ima posebno mesto bioenergetik – zdravilec Stanislav Filipič, na katerega so nas napotili sosedje, in ki Domna spremlja tako osebno kot tudi na daljavo in njegova podpora predstavlja eno od stalnic njegovega zdravljenja in okrevanja. Bioenergetska podpora je bila vključena, ko so bile fiziološke obremenitve zaradi močnih in ponavljajočih se kemoterapij najtežje. Stanko bioenergetske obravnave izvaja s polaganjem rok ter z uporabo preprostega energijskega pripomočka (žlice), ki ga uporablja za usmerjanje energij in za Domna je vzpostavljanje tega energijskega stika postalo del vsakodnevne rutine. Pri delu na daljavo se bioenergetik osredotoča na energijsko podporo brez fizične prisotnosti in nas tako spremlja tudi v obdobjih, ko osebni stiki niso mogoči,“ sta znanemu slovenskemu zdravilcu še posebej hvaležna Domnova mama in oče, katera je med našim pogovorom razveselil klic iz laboratorija, ki je potrdilo novo občutno izboljšano Domnovo stanje.
Bioenergetska podpora zdravilca Filipiča poteka ves čas vzporedno z uradnim medicinskim zdravljenjem in je nikoli niso smatrali kot njegovo nadomestilo. „Predstavlja nam dodatno oporo, prinaša upanje in notranji mir, predvsem v trenutkih, ko so obremenitve za otroka in celo družino največje. Po prvem ciklusu kemoterapij je Domen v tujini (Italija, op.p.) prestal zelo naporno šest tedensko protonsko terapijo, ki je prinesla spodbudne rezultate. Po nekajtedenskem predahu je trenutno ponovno vključen v proces kemoterapij. Prav stalna prisotnost bioenergetika, ob vseh drugih oblikah podpore, za našo družino pomeni občutek stalnega spremljanja, kontinuitete in človeške bližine, kar je v času prestajanja bolezni neprecenljivo. Domen danes ostaja radoveden, vedoželjen in povezan z življenjem. Pot, ki jo premagujemo ni lahka, in še zdaleč ni končana, a Domen in vsi okrog njega ostajamo pozitivni, povezani in polni upanja v njegovo zdravo prihodnost,“ razlagata mama Sinja in očka Dominik, ki sta dodala, da „uradna medicina že skoraj ni videla izhoda. Zato smo se poslužili bioenergetskega zdravljenja pri gospodu Stanku Filipiču v Biotermah Mala Nedelja. Terapije z bioenergijo so sinu in nam vsem vlile dodatno upanje za prihodnost. Vsak dan si sin daje žlico z energijo na telo. Kemoterapijam je sledilo tarčno obsevanje v Italiji, v mestu Trento. Gospod Stanko Filipič je preko daljave izvajal terapije z bioenergijo. Obsevanje je prineslo zelo dobre rezultate. Nad magnetno resonanco v Italiji so še doktorji bili pozitivno presenečeni.“
Zdravilec Stanko Filipič, ki ima eno osrednjih vlog v veseli zgodbi borca Domna, ki se že počasi pripravlja na vrnitev v šolske klopi, med sošolce, saj je vmes opravljal izpite na daljavo. Poleg v Biotermah Mala Nedelja, ter na obiskih pri bolnikih, že kar nekaj časa svoje očitno več kot uspešne alternativne terapije, izvaja tudi na Kliniki MCSZ Ljubljana, kamor so ga povabili celo na področje „uradne medicine“. Je predvsem človek, kateri vrača vero v človeka, vedno poudarja, kako ni pomembno koliko ljudem je že pomagal, s svojimi jasnimi dejanji pa potrjuje, da bioenergija deluje. To, kot poseben človek s posebno energijo, ki jo izžareva na sebi lasten način, kot dostopen, odprt, sočuten in razumevajoč. Srečanje in klepet z njim, ne le v ambulanti, temveč tudi v gostilni, na cesti, pri njem doma, ali na tvojem domu, na vsakogar nedvomno pusti poseben pečat…Vedno znova Filipič poudarja, da je „medicina znanost, ki mora biti vedno na prvem mestu. Toda tudi imuniteta in pozitivna energija sta pomembni za naše telo, ki potem lažje prenaša tudi uradno medicino. In to se je videlo pri Domnu, pri kateremu delamo še naprej. Hvala dragemu bogu, da se je vse dobro izteklo“ Ob tem se je Stanko opravičil desetinam in stotinam zainteresiranih pacientov, katerim ne more odgovoriti na telefon ali SMS sporočila, ker pač ne želi izvajati „skupinskih terapij“, temveč se želi temeljito posvetiti vsakemu posamezniku.
V življenju nas nemalokrat doletijo nepričakovane stvari, ki jih skozi življenje poskušamo nekako reševati, žal pa nas življenje včasih postavi pred ovire, s katerimi se težko soočimo čisto sami. Še posebej težko je, ko pride do situacije, kjer smo skoraj nemočni in pri tem trpijo naši otroci. Najverjetneje pa bi vsak starš za svojega otroka naredil vse, pa naj bo še kako težko. Tudi Kosijevi so se v nekem trenutku znašli pred težko situacijo, pri kateri so potrebovali pomoč. Večino stroškov za Domnovo zdravljenje resda krije zdravstvena zavarovalnica, a to ni vse, saj sta starša, katerima so pomagali vsi domači, prijatelji in še kdo znani ali neznani, morali prispevati zajeten kos pogače za dodatne pripomočke, masaže, fizioterapije, prehrambena dopolnila… Vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, sta zelo hvaležna.
