Veselo praznovanje je potekalo v apaški cerkvi, nato v Gostišču Križan v Spodnji Ščavnici
Na Apaškem polju, ki se razprostira med reko Muro in hribčki severnih Slovenskih goric, ter ob regionalni cesti Gornja Radgona – Šentilj, je nekoliko več poročenih parov, ki obeležujejo visoke jubileje, zlasti zlato poroko. In med tiste, ki so zadnji obeležili ta lep jubilej sta Otilija in Jože Krajnc iz Mahovcev, dober streljaj iz občinskega središča Apač. Zato smo ju obiskali, ko so sta si v apaški farni cerkvi vnovič zaobljubila večno zvestobo, kjer smo lahko skupaj obujali spomine na stare čase, saj se je v pol stoletja zakona marsikaj spremenilo, ne samo v njunem zakonskem življenju pač pa tudi pri drugih, ki doživijo take obletnice. Njuna življenjska zgodba, posebno ker oba izhajata iz podeželja, je zelo zanimiva, sama pa vseskozi poudarjata, da je na podeželju izjemno lepo.
Ko sta se jeseni 1975 poročila nista imela svojega stanovanja, pravzaprav nista imela nič drugo »kot ona mene jaz pa njo«, kot se spomina Jože. V tistem času je bilo težko priti do strehe nad glavo. Zato ni čudno, da sta si mlada zakonca najprej za silo poiskala borno stanovanje. Želji po boljšem domu, ju je pripeljalo do tega, da sta si kupila stari hlev in posest v Nasovi pri Apačah, ter šele leta 1991, začela na novo graditi hišo, kjer sedaj srečno živita. Dom sta gradila z veliko odrekanja, tudi ob pomoči domačih in prijateljev, ko je še sosedska pomoč kaj veljala in ni bila prepovedana.
Ne glede na njuno preteklost je praznovanje zlate poroke bilo nadvse veslo in prisrčno. Kakor pred petdesetimi leti, tako sta se tudi tokrat s številnimi svati, opravila v cerkev v Apače, kjer je ob zahvalni sv. maši župnik Janez Ferencek, blagoslovil njun »zlati« zakon. Tokrat sta jima bili priči hčerka Sabina in sin Jožek. Župnik se jima je ob obredu zahvalil za redne obiske cerkve, ter jim izročil spominsko darilo. Mašno slavje je s petjem popestrila pevka in organistka Marjetka Urbanič Rudolf. Po cerkveni svečanosti, so se vsi udeleženci odpravili na veselo rajanje ob obloženih mizah in zvokih glasbe skupine Prijatelji, v gostišče Križan v Spodnji Ščavnici.
Tam smo med klepetom med drugim izvedeli, da sta je Otilija in Jože spoznala že kot otroka, saj sta skupaj pasla živino in je iskra ljubezni, tako sta dejala, tlela že iz otroških let. Oba sta se rodila v Nasovi, Otilija 13.12.1954, staršema Matildi Ritzinger in Viktoru Ornig, Jože pa dve leti prej, 24.2.1952, staršema Mihaelu in Ivani Krajnc – le nekaj korakov stran od svojega bodočega dekleta, ki je kasneje postalo njegova življenjska sopotnica. V zakonu sta se jima rodila sin Jožek in hčerka Sabina, ki sta ju obdarovala s petimi vnuki. Doma živita z njima vnuka Nejc in Nika, medtem ko Mišel, Tjaša in Amadej kljub razdalji ves čas čutijo povezanost z babico in dedkom. Srečna sta, da si je hčerka doma ustvarila družino in dom, tako da imata, kot upokojenca, vedno pomoč, ko jo potrebujeta. „Draga mamica, dragi ati, dragi svatje, sorodniki in prijatelji,… Danes stojim pred vama z neizmernim ponosom, hvaležnostjo in s solzami sreče v očeh. Petdeset let zakona, 50 let ljubezni, truda, odpovedovanja, vztrajnosti in topline. Ni besed, s katerimi bi lahko v celoti opisala, kaj vse sta skupaj preživela, zgradila in ustvarila…Oba sta imela otroštvo, ki je bilo povsem drugačno od tistega, kar poznamo mi danes. Namesto igrač in brezskrbnih popoldnevov sta imela odgovornosti – že kot majhna otroka sta gnala krave na pašo in pomagala pri vseh opravilih na kmetiji. Tam med travniki, v hlevu in ob potokih, se je odvijalo vajino otroštvo. Tam sta se igrala, smejala, prepirala, sanjala, včasih tudi učila, in tam sta pravzaprav zrasla. Delo in narava sta vaju naučila skromnosti, odgovornosti in povezanosti – vrednot, ki sta jih kasneje prenesla tudi v svojo družino,“ je pred svečanim zborom med drugim povedala hčerka slavljencev Sabina, ki se je sprehodila skozi njuno življenje, od otroških let, do zlate poroke. (L.K.)
Prijetno in veselo je bila na proslavi zlate porok zakoncev Otilije in Jožeta (Foto: Ludvik Kramberger)