Ministrica za pravosodje mag. Andreja Kokalj je danes obiskala severovzhodni del Slovenije, kjer se je v Lenartu in Ormožu srečala s predstavniki sodišč ter župani lokalnih skupnosti. Obisk je potekal v luči nove sodniške zakonodaje in priprav na njeno implementacijo, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2027.
Ministrica je najprej obiskala Okrajno sodišče v Lenartu, kjer se je seznanila z delom sodišča in izzivi, s katerimi se soočajo manjša sodišča. Sledilo je srečanje z župani občin Slovenskih goric, kjer je bila osrednja tema pogovora reorganizacija prvostopenjskih sodišč in vprašanja, povezana z dostopom do sodnega varstva.
»Razumem skrbi lokalnih skupnosti. Prav zato smo danes tukaj – da prisluhnemo, pojasnimo in skupaj iščemo rešitve. Ključno sporočilo pa je jasno: dostop do sodnega varstva ostaja zagotovljen,« je poudarila ministrica.
Nova zakonodaja uvaja spremembe v organizaciji prvostopenjskih sodišč, pri čemer se okrajna sodišča preoblikujejo v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Gre za nadgradnjo obstoječega sistema, katerega cilj je učinkovitejše delovanje sodišč, bolj enakomerna obremenitev sodnikov in hitrejše reševanje zadev.
Ob tem poudarjamo, da reorganizacija ne pomeni avtomatičnega zapiranja sodišč. Nasprotno – ohranja se mreža lokacij, ki zagotavlja geografsko dostopnost sodnega varstva, pri čemer bodo zunanji oddelki še naprej omogočali stik državljanov s sodiščem v lokalnem okolju.
Mag. Kokalj je ob tem posebej poudarila, da dostop do sodišča ne pomeni zgolj fizične bližine: »Pravi dostop pomeni tudi, da ljudje lahko svoje pravice dejansko uveljavijo, in da sodišče o njihovi zadevi odloči pravočasno. Če je sodišče blizu, a ljudje na odločitev čakajo predolgo, to ni učinkovit dostop do pravice.«
Eden ključnih razlogov za spremembe je tudi dejstvo, da so manjša sodišča pogosto kadrovsko zelo omejena, kar otežuje specializacijo sodnikov in enakomerno obremenitev, posledično pa vpliva na hitrost reševanja zadev. Nova ureditev zato omogoča bolj fleksibilno razporejanje sodnikov in zadev znotraj posameznega sodnega okrožja ter boljšo organizacijo dela.
»Cilj reforme ni centralizacija, ampak ravnotežje – da ohranimo dostopnost za ljudi in hkrati zagotovimo, da sistem deluje učinkovito, strokovno in brez nepotrebnih zamud,« je dodala ministrica. Ob tem je posebej poudarila, da uspešnost reforme ni odvisna zgolj od zakonodaje, temveč predvsem od njenega izvajanja v praksi: »Pri uresničevanju ciljev nove zakonodaje delovne skupine za njeno implementacijo kot izhodišče upoštevajo tudi lokalne posebnosti znotraj vsakega okrožja. Zato pričakujemo, da bodo predsedniki sodišč prisluhnili potrebam prebivalcev ter organizacijo dela smiselno prilagodili tem posebnostim, ob hkratnem doslednem zasledovanju temeljnih ciljev reforme – dostopnosti, učinkovitosti in pravičnosti.«
Nova ureditev vključuje tudi pomembne varovalke: prehod bo postopen, vse že začete zadeve se bodo zaključile tam, kjer so bile začete, organizacija dela pa bo določena vnaprej in transparentno. Zakon predvideva tudi evalvacijsko obdobje, v katerem se bo spremljalo delovanje sistema in po potrebi prilagajalo rešitve.
Ministrica je v nadaljevanju obiskala Okrajno sodišče v Ormožu, kjer so pogovori potekali o organizaciji dela, obremenjenosti sodnikov ter pomenu dobrega sodelovanja z lokalnim okoljem. Na delovnem kosilu pa se je srečala še z županom Ormoža Danijelom Vrbnjakom.
Obisk je potrdil pomen neposrednega dialoga z lokalnimi skupnostmi v času uvajanja pomembnih sistemskih sprememb. Ministrstvo za pravosodje bo tudi v prihodnje nadaljevalo s terenskimi obiski in odprtim komuniciranjem z vsemi deležniki.
V nadaljwvanju objavljamo prispevek o obisku ministrice za pravosodje v Lenartu
Ministrica za pravosodje mag. Andreja Kokalj je danes obiskala Lenart in se z lokalnimi predstavniki pogovarjala o prihajajoči reformi sodne mreže, ki bo začela veljati 1. januarja 2027. Najprej se je ustavila na Okrajnem sodišču v Lenartu, kjer se je seznanila z delom sodišča in izzivi, s katerimi se soočajo manjša sodišča. Sledilo je srečanje z župani občin Slovenskih goric, na katerem so bile osrednje teme pogovora reorganizacija prvostopenjskih sodišč in pomisleki, povezani z dostopom do sodnega varstva.
»Razumem skrbi lokalnih skupnosti. Prav zato smo danes tukaj – da prisluhnemo, pojasnimo in skupaj iščemo rešitve. Ključno sporočilo pa je jasno: dostop do sodnega varstva ostaja zagotovljen,« je poudarila ministrica. Nova zakonodaja namreč uvaja spremembe v organizaciji prvostopenjskih sodišč, pri čemer se okrajna sodišča preoblikujejo v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Gre za nadgradnjo obstoječega sistema, katere cilj je učinkovitejše delovanje sodišč, bolj enakomerna obremenitev sodnikov in hitrejše reševanje zadev.
Toda župani se bojijo prav nasprotnega učinka, in sicer vse večje centralizacije in daljše reševanje zadev ter postopno zapiranje lenarškega sodišča, kar bo ljudem, so prepričani, otežilo dostop do sodnega sistema. Zato so na Ministrstvo za pravosodje, kakor tudi na druge pristojne institucije v državi, že sredi februarja naslovili pismo, v katerem utemeljujejo pomen ohranitve sodišča v Lenartu, ki je lani beležilo že 175-letnico ustanovitve, in pričakujejo, da se bodo v Lenartu še naprej reševale pravdne zadeve, ki sodijo v stvarno pristojnost okrajnih sodišč, pa tudi izvršilne, nepravdne, zapuščinske in zemljiškoknjižne zadeve ter zadeve po Zakonu o duševnem zdravju. »Kajti če lenarško sodišče od prihodnjega leta dalje ne bo več pristojno za sojenje v pravdnih zadevah, ampak le še za izvršilne postopke in zemljiške knjigo, ki se v večji meri že vodijo elektronsko, ter obenem ne bo več imelo stalnega sodnika, sčasoma obstoj sodišča ne bo več smiseln in ga bodo ukinili,« je v imenu županov občin Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah dejal lenarški župan mag. Janez Kramberger. Župani menijo, da so njihovi strahovi upravičeni, saj že imajo podobne slabe izkušnje tako s finančno upravo kot centrom za socialno delo. Z reorganizacijo se ukinja dostop do sodišča na lokalni ravni, saj se bodo občani teh občin primorani za vsako sodno zadevo voziti v Maribor, s čimer jim bosta odvzeti tako pravica do sodnega varstva kot pravica do zagotavljanja dostopa do sodišča, še opozarjajo.
Mag. Andreja Kokalj je poudarila, da reorganizacija ne pomeni avtomatičnega zapiranja sodišč. »Nasprotno – ohranja se mreža lokacij, ki zagotavlja geografsko dostopnost sodnega varstva, pri čemer bodo zunanji oddelki še naprej omogočali stik državljanov s sodiščem v lokalnem okolju. Cilj reforme ni centralizacija, ampak ravnotežje – da ohranimo dostopnost za ljudi in hkrati zagotovimo, da sistem deluje učinkovito, strokovno in brez nepotrebnih zamud.« Dodala je, da uspešnost reforme ni odvisna zgolj od zakonodaje, temveč predvsem od njenega izvajanja v praksi: »Pri uresničevanju ciljev nove zakonodaje delovne skupine za njeno implementacijo kot izhodišče upoštevajo tudi lokalne posebnosti znotraj vsakega okrožja, torej geografskih, demografskih in infrastrukturnih značilnosti območja. Zato pričakujemo, da bodo predsedniki sodišč, ki so edini pristojni, prisluhnili potrebam prebivalcev ter organizacijo dela smiselno prilagodili tem posebnostim, ob hkratnem doslednem zasledovanju temeljnih ciljev reforme – dostopnosti, učinkovitosti in pravičnosti. Nova ureditev vključuje tudi pomembne varovalke: prehod bo postopen, vse že začete zadeve se bodo zaključile tam, kjer so bile začete, organizacija dela pa bo določena vnaprej in transparentno. Zakon predvideva tudi evalvacijsko obdobje, v katerem se bo spremljalo delovanje sistema in po potrebi prilagajalo rešitve.«
Župani so izrazili tudi zadržek glede danih pooblastil predsednikom okrožnih sodišč, ki bodo edini odločali o usodi danes še okrajnih, prihodnje leto pa že zunanjih oddelkov okrožnih sodišč. Upajo, da jih je ministrica z ekipo, v kateri je bila tudi mag. Valentina Vehovar, generalna direktorica Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo, dejansko slišala in bo vse njihove pomisleke prenesla implementacijski skupini, obenem pa so si zaželeli bolj transparentne komunikacije med odločevalci in lokalno skupnostjo.
