Največ slovenskih državljanov se seli v Avstrijo in Nemčijo, k nam pa prihajajo iz BiH, Ukrajine in Kosova
Po julijskih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), se je lani v Slovenijo priselilo 35.613 novi prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 20.956. V primerjavi z letom poprej se je število priselitev povečalo za polovico, število odselitev pa je upadlo za manj kot en odstotek. Selitveni prirast je bil skoraj šestkrat tolikšen kot leto prej: priselilo se je 14.657 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Sicer pa se je lani v Slovenijo priselilo 3.708 državljanov Slovenije ali 6 odstotkov manj kot v letu pred tem. Odselilo pa se jih je 6.430 ali v isti časovni primerjavi za desetino več. Selitveni prirast tujih državljanov je bil že štiriindvajseto leto zapored pozitiven: lani se jih je v Slovenijo priselilo 17.379 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so pomembno prispevali državljani Ukrajine, kateri se je v Slovenijo priselilo skoraj 6.100 več, kot se jih je iz nje odselilo. Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Avstrija in Nemčija, sledile so Hrvaška, Švica in Italija. Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (36 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Ukrajina, Kosovo, Srbija in Severna Makedonija.
Četrtina odseljenih državljanov Slovenije je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 odstotkov), Hrvaška in Švica. Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (36 odstotkov), sledili so Srbija (13 odstotkov), Kosovo (13 odstotkov) in Nemčija (6 odstotkov). Sicer pa je bilo na območju vse Slovenije lani zabeleženo 131.191 notranjih selitev (tj. sprememb naselja prebivališča znotraj države) ali za 18 odstotkov več kot leto prej.
Na območje vseh štirih radgonskih občin pa se je lani priselilo iz tujine 186 ljudi, med njimi je bilo po 93 moških in žensk. V obdobju zadnjih desetih let pa se je na radgonsko območje iz tujine priselilo kar 1.191 ljudi, med njimi je bilo 633 moških. (F.K.)
