Kljub „odpisu“, komaj 15-mesečna Maja, s BRR sindromom, po nekaj terapijah bioenergetika iz Prlekije, shodila, spregovorila in z odličnimi obeti za prihodnost
Mnoge izmed nas v življenju nemalokrat doletijo nepričakovane stvari, ki jih skozi življenje poskušamo nekako reševati, žal pa nas življenje včasih postavi pred ovire, s katerimi se težko soočimo čisto sami. Še posebej težko je, ko pride do situacije, kjer smo skoraj nemočni in pri tem trpijo naši otroci. Najverjetneje pa bi vsak starš za svojega otroka naredil vse, pa naj bo še kako težko… Za mlade starše in tudi ostale najbližje svojce je namreč vedno najhujše spoznanje, da po veselem pričakovanju naraščaja izvedo, kako njihov dojenček ni povsem zdrav, ali pa hudo zboli tik po rojstvu. To je sicer za mnoge največji šok v življenju, ko se jim praktično podere ves svet, toda velika večina mamic in očkov se ne vda usodi, temveč na vse načine skušajo pomagati svojemu otroku, kajti takšen ali drugačen je njun. In v takšnem boju sta se znašla izven zakonska partnerja, 38-letna Primorka Izabela Miklavčič Germ in 46-letni Štajerec Roman Vinder, ki sta obkrožila večji del Slovenije, in sta se ustalila v Novi Cerkvi pri Vojniku. Mama in očka „štiriperesne detelje“, štirih hčera, 15-letne Nuše, 5-letne Lare, 3-letne Urške in slabih 15 mesecev stare Maje, že od rojstva najmlajše hčerke bijejo veliko bitko za njeno ozdravitev. Vse kaže, da jima bo uspelo, kajti ko je odpovedala uradna medicina, sta starša našla znanega prleškega zdravilca in bioenergetika Stanka Filipiča, ki je staršema in sestricama vrnil upanje, da bo tudi majhna Maja povsem ozdravela.
Kot nam je razložila mama Izabela, sicer kuharica v Slovenski vojski, se je vse skupaj začelo, s težavami v nosečnosti, s četrto deklico Majo, pri kateri so že med nosečnostjo, v 37. tednu, odkrili številne hibe. In tukaj se je pojavilo razmišljanje o tem, kje opraviti porod, v igri sta bili samo oba slovenske UKC. „Ker sem z UKC Ljubljana imela nekaj slabih izkušenj, sem se odločila za UKC Maribor, kjer so lepo spremljali nosečnost in ugotovili, da bi zaradi nenormalne teže dojenčka, krepko čez 4. kg, morali sprožiti predčasen porod, že po 37. tednu. Tega zgodnjega poroda zavarovalnica ni dovolila, pozneje pa je vseeno prišlo do predčasnega poroda, ki je trajal kar 48 ur. Spomnim se, bila je nevihtna noč, na 17. junij 2022, pa se je rodilo sončno, vedro in veselo popoldan, skupaj z majhno Majo. Vse je potekalo lepo, saj smo z osebjem vzpostavili pristen odnos in vse je potekalo kot je potrebno. Žal pa so zdravniki po porodu ugotovili slabo diagnozo, ki še ni zadostno raziskana. Enajsti dan po porodu sva šli domov, čez približno dva meseca, avgusta lani, sem prejela diagnozo BRR sindorm, ki so jo potrdili tudi v Salzburgu. Zdravnica v UKC Ljubljana mi je samo dejala, da bodo pač vse skupaj spremljali in opazovali. Kaj mi je ostalo, kot da sem šal domov in začela malo iskati po spletu in strokovni literaturi, kjer sem najbolj spoznala ta sindrom. Hudo nam je bilo, saj je tam pisalo, da se lahko zgodi marsikaj hudega, od raka, avtizma, hudih duševnih težav ipd. Uradna medicina za sindrom še ne pozna zdravila, pravzaprav je veliko neznanega, midva z Romanom pa se nisva želela vdati usodi in čakati, naj se zgodi kar se pač bo. Vedela sva, da se nekaj vseeno lahko naredi, ne le da se opazuje in čaka. Ko sva videla, da je uradna medicina dvignila roke, sva po preživetem prvem šoku, morala nekaj sama iskati. Veliko različne literature, zlasti tuje sem prebrala in preštudirala. Želela sva ji ponuditi vse kar je v naši moči,“ nam je razlagala mama Izabela. Oče Roman, ki se mimogrede ukvarja z vzdrževanjem vodovodnega omrežja, pa je nekje zasledil ime zdravilca Stanka Filipiča, in ko je prebral nek njegov primer iz preteklosti, je vedel, da je „to prava osebnost za rešitev Majinega zdravja“, kot se je izrazil.
„Vmes je imela Maja težave s prebavo, zlasti z napenjanjem, in smo jo peljali na pregled v Zagreb, kjer so nam svetovali, da jo skušamo zdraviti z domačo hrano, brez konzervansov in kakršnihkoli primesi. In to mi je zelo blizu, saj sem delala diplomo iz dietologije pri otrocih. Stanje se je resda umirilo, a šele ko smo šli v Ljubljano na Kliniko MCCZ, kjer smo se spoznali z g. Stankom, se je vse skupaj začelo bistveno spreminjati. Že po prvih dveh treh njegovih terapijah se je stanje začelo izboljševati. Prebava se je uredila, trebušček ni več bil napihnjen, ni več bila s suhimi nogicami, z veliko glavo, nehala je biti temperamentna ipd. Takoj se je začela plaziti in zaznavati svojo medenico ter sploh svoje telo. Začela je zaznavati okolje, se zanašati in boriti zase. Že po šesti terapiji je shodila, začela komunicirati, govoriti in sploh je vse šlo na boljše. Sedaj še zdravniki ne morejo dojeti, kako se je vse izboljšalo in sploh spremenilo, čeprav pred tem niso videli nobene rešitve. Maja sedaj normalno funkcionira, čeprav se zavedamo, da bo potrebno še veliko potrpljenja in vztrajanja, saj gre za zahtevno zadevo. Mi pa smo vsekakor zadovoljni in hvaležni g. Filipiču, za vse kar je doslej naredil za najno četrtorojenko. Zaupala sva mu svojega otroka in je rezultat viden. Naj ostane tako kot je sedaj in bo vse v najboljšem redu, čeprav nekateri še sedaj ne morejo dojeti, kako to, da sva zaupala bioenergetiku. Verjamemo v to, tukaj nekaj gotovo je, kar se je potrdilo v našem primeru. Pri g. Filipiču smo vsi čutili pozitivno energijo in smo ga pustili v svojo bližino. Ni nam žal!“
Majina starša nam povesta tudi, da vsekakor imata tudi finančne težave, kajti stroškov zdravljenja je veliko, zavarovalnice pa niso posebej radodarne, ko gre za tovrstne genetske bolezni. Ko gre za kakšen sindrom zavarovalnice običajno „zadevo hitro zaključijo“, a Izabela in Roman ne tarnata preveč, saj jima je glavno, da deklici boljše kaže. Za to sta predvsem hvaležna Stanku Filipiču, posebej vesela sta, da sta se pravočasno obrnila nanj. Mama je hvaležna tudi delodajalcu Slovenski vojski, ki ji je omogočil premestitev, iz Slovenske Bistrice v Celje, da bo nekoliko bližje domov. In ko bo kmalu začela delati, po enoletnem porodniškem dopustu so ji ga podaljšali le še za 90 dni, čeprav je otrok kronično bolan, bo tudi Maja, skupaj s starejšima sestricama šla v vrtec, najstarejša pa je že tako srednješolka in bo tudi sama nekoč opravljala službo predšolske vzgoje.
„Ponosni smo, da v sklopu naše klinike sodelujemo z bioenergetikom mag. Stankom Filipičem, ki je ponovno dokazal, da je s svojim delom in pristopom edinstven v našem okolju. Ključ do uspeha pri obravnavi vsakega posameznika je celosten pristop, ki združuje tako uradno kot komplementarno medicino. Tam kjer uradna medicina ne pozna več rešitev in je na nek način nemočna, Stanko s svojimi terapevtskimi sposobnostmi pomaga pri razrešitvi zdravstvenih težav,“ nam je o svojem sodelavcu iz alternativne medicine povedala Ana Vidič, vodja Medicinskega centra celostnega zdravljenja (MCCZ) v Ljubljani.
Zgodba majhne Maje je samo še enkrat potrdila, da Stanko Filipič še naprej pomaga ljudem, tudi domačinom, ne le nacionalno in svetovno znanim osebam. Gotovo so sedaj že redki Slovenci in Slovenke, zlasti tisti, ki verjamejo v alternativno medicino in teh je vedno več, ki ne bi slišali za magistra evropskih študij Stanka Filipiča, doma iz prleške vasice Precetinci, ki sodi med osrednje slovenske bioenergetike oz. zdravilce. Glede na to, koliko ljudem je rešil življenje ali pa vsaj diagnosticiral zdravljenje, predvsem takšnim, ki jih je uradna medicina še odpisala, je jasno, da ga nekateri imenujejo kar „čudodelec“. Vedno bolj je spoštovan in cenjen, tako med laično populacijo, športniki, kulturniki, visoko inteligenco, celo zdravniki in akademsko srenjo. Sam Stanko, ki vedno poudarja, da je uradna medicina na prvem mestu in da vedno paciente nagovarja, da prisluhnejo zdravnikom ter uživajo potrebna zdravila, pa je še posebej ponosen, da lahko pomaga tudi sosedom, znancem, prijateljem iz bližnje in daljne okolice.
Poleg v omenjenem MCCZ Ljubljani, kjer ima izjemno veliko naročil, Stanko Filipič, že desetletja svojo dejavnost izvaja v Biotermah Mala Nedelja, kjer smo se srečali v času, ko je izvajal terapije, s katerim skuša dodatno okrepiti zdravje majhne Maje, ki se je že po nekaj njegovih terapijah bistveno spremenilo na boljše. Deklica je začela govoriti, je shodila, postala je zelo stabilna in že za svojo starost tudi samostojna. Po šestih terapijah je Stanko deklici podaril veliko potrebne energije, predvsem pa veliko moči in dobrih obetov za prihodnost. Stanko ob tem poudarja, da je pač bil v pravem času na pravem mestu in je deklici podaril marsikaj potrebnega, njenim najbližjim pa povrnil upanje za popolno ozdravitev in razvoj. Filipič se strinja, da se lahko, skupaj z uradno medicino marsikaj postori, sam zlasti razmišlja o težavah, ki jim imajo ljudje v povezavi z genetiko, raka v hitrem stadiju, neplodnosti, kjer je potrebno še marsikaj raziskati ipd. Ravno tukaj Filipič največ pomaga, enako ga dodatno zanimajo hude bolečine neznanega izvira in še marsikaj. „G. Filipič je za nas dodana vrednost, saj je velik dosežek, da pri nas z roko v roki delata uradna in alternativna medicina,“ kot je dejala vodja prodaje in marketinga ter tiskovna predstavnica Bioterm Mala Nedelja, kjer Stanko večinoma dela, Jožica Polajnko.
Sicer pa, o enem najbolj znanih in najuspešnejših bioenergetikov – zdravilcev na sončni strani Alp in tudi širše, mag. Stanku Filipiču, ki počasi končuje doktorsko disertacijo, smo večkrat pisali, zlasti po odmevnih ozdravitvah mnogih oseb, ki so jih v uradni medicini „že odpisali“. In tukaj najbrž ne bi bilo kaj za dodati, če spet ne bi prišli do novih spoznanj, neverjetnih zdravljenj – prenašanj pozitivne energije na daljavo, ter omenjenem upogibanju žlic, kjer dosega izjemne uspehe. Po številnih dosežkih pri zdravljenju znanega ameriškega zdravnika, vrhunskega, svetovno znanega športnika iz ZDA, odlične športnice iz Ljubljane, mamice in dojenčka s Štajerske, znanih in neznanih žensk in deklet, ki niso mogle zanositi, tekača ki je pretekel na desetine in stotine maratonov, med njimi tudi največje na svetu, številnih domačinov iz svojega okolja v Prlekiji, Prekmurju in Slovenskih goricah ter mnogih drugih znanih in neznanih oseb od blizu in daleč, ki jim je pomoč bila nujno potrebna, nekdanji policist in kriminalist, mag. Filipič, vedno znova „presega samega sebe, saj s svojo že uveljavljeno metodo zdravljenja, neposredno ali na daljavo, pomaga vsem, ki so pomoči potrebni. Po prepričanju mnogih, ki so občutili njegovo moč, v Sloveniji imamo „resničnega čarovnika“, pravzaprav zdravilca, ki razpolaga s takšno močno energijo, da brez težav, zlasti brez čarovnij upogiba kovinske jedilne žlice in tudi vilice. Preko teh pozneje prenaša svojo energijo na osebe, ki jim je potrebna pomoč predvsem dvig energije, samozavesti in sploh povrnitve vere v človeka in življenje. Prlek Stanko, ki sicer ne šteje ljudi, od najstarejših do najmlajših in celo še nerojenih, ki jim je pomagal, da so še vedno med nami. Običajno nastopa, ko je uradna medicina od kakšnega bolnika dvignila roke, zato je pri mnogih, ki jim je pomagal, in njihovih najdražjih, toliko bolj cenjen in spoštovan. Ne le v Prlekiji, Pomurju in Štajerskem, temveč po celi Sloveniji in tudi po svetu, zlasti v ZDA in Evropi. K njemu torej prihajajo pacienti iz vse Slovenije in iz drugih držav, poleg iz ZDA je že zdravil paciente iz: Italije, Hrvaške, Vietnama, Avstrije, Švice, Nemčije, Francije ipd., o njegovi uspešnosti pa pričajo številni, ki so z njegovo pomočjo ozdraveli oz. izboljšali svoje zdravstveno stanje.
Sam Stanko, ki poleg v Biotermah Mala Nedelja, ter na obiskih pri bolnikih, v zadnjih mesecih uspešno deluje tudi na Kliniki MCSZ Ljubljana, kamor so ga povabili celo na področje „uradne medicine“, je predvsem človek, kateri vrača vero v človeka, vedno poudarja, kako ni pomembno koliko ljudem je že pomagal, s svojimi jasnimi dejanji pa potrjuje, da bioenergija deluje. To, kot poseben človek s posebno energijo, ki jo izžareva na sebi lasten način, kot dostopen, odprt, sočuten in razumevajoč. Srečanje in klepet z njim, ne le v ambulanti, temveč tudi v gostilni, na cesti, pri njem doma, ali na tvojem domu, na vsakogar nedvomno pusti poseben pečat…Vedno znova Filipič poudarja, da je „medicina znanost, ki mora biti vedno na prvem mestu. Toda tudi imuniteta in pozitivna energija sta tudi pomen bi za naše telo, ki potem lažje prenaša tudi uradno medicino.“ Ob tem se je Stanko opravičil stotinam zainteresiranih pacientov, katerim ne more odgovoriti na telefon ali SMS sporočila, ker pač ne želi izvajati „skupinskih terapij“, temveč se želi temeljito posvetiti vsakemu posamezniku.
