Na Kogu je potekalo Antonovanje 2022 s številnimi prireditvami in dogodki, ki so v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev
V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, čudoviti vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2022. In čeprav se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in prireditev, je gotovo v ospredju dogajanja, ki ga je tudi tokrat pripravilo DruštvoAntonovanjeNa Kogu, bilo vse tisto, kar se je odvijalo konec minulega tedna, od petka do nedelje, ko je med drugim potekala tudi 12. Čurkijada, torej ocenjevanje čurkov (kašnatih klobas). Ob upoštevanju ukrepov povezanih s covid-19 (ZD Ormož je na prizorišču opravljal testiranje, op.p.), je prav dogajanje povezano z izdelovanjem domačih mesnih dobrot, zraven je bila tudi pokušina čurk in drugih kmečkih dobrot, bilo v središču pozornosti. Za vse udeležence in obiskovalce čurkarijade je bila pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki so sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja. Sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.
V okviru Antonovanja je med drugim na tržnici v Ormožu potekala razstava čurk, katero je popestril program otrok OŠ Kog in predstavitev Matjašeka 1. kogovskega. Otroci so pripravljali v Pokrajinskem muzeju Ptuj enota Ormož, kipe in dela za razstavo, ki je na ogled še ta teden. Ob razstavi čurk so se pogovoriti z lokalnimi proizvajalci in pa predstavniki ocenjevalne komisije…
Dobro obiskana je bila tudi sv. maša v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu. Mašo je zraven romarjev popestrilo petje zborov nekaterih sosednjih župnij. Ker je bilo poskrbljeno za ozvočenje, je mašo bilo mogoče spremljati tudi zunaj cerkve. Posebno pozornost je pritegnila Antonova tržnica na Kogu, kjer so med ponudbo domačih ponudnikov obiskovalci lahko dobili tudi “čurko to go” oz. čurke za domov…
Pod izrazom Čurka se socer na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja razume izdelek kašnate klobase. Poznane so bele, sive in črne čurke, kar je povezano z vsebino nadeva klobas. Osnova nadeva vseh je kaša. Pri belih čurkah je prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Belo čurko bi lahko opredelili bolj kot sladico. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj in lahko tudi manjši dodatek prosene kaše in riža. Črna čurka je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima, poleg v Prlekiji, tudi širše po Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so poznane tako po tipičnih mesnih klobasah kot po kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava klobas razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno tipično kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani. Kašnate klobase so zelo različno poimenovane, eno od imen je čurka. Gotovo pa je v Sloveniji najbolj razširjen izraz krvavica, ki ustreza izdelkom, ki vsebujejo poleg tipičnih sestavin še dodatek krvi – na Kogu in v okolici je to črna čurka. Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja.
Na tokratni čurkarijadi na Kogu je sodelovalo več kot 15 pridelovalcev, in vsi so prinesli vzorce dobre kakovostni. Komisiji sta vzeli pod drobnogled 28 vzorcev; 14 črnih, 9 sivih in 5 belih čurk. Noben vzorec ni bil izločen zaradi kakšne napake. Vsem sodelujočim na ocenjevanju so bila podeljena za posamezen izdelek tudi priznanja za sodelovanje z navedbo števila točk ocenitve izdelka. Ocenjevali s po posebnem pravilniku, in sicer: zunanji izgled (2 točki), sestava prereza (3 točke), barva prereza (3 točke), tekstura (4 točke), vonj (3 točke) in okus (5 točk).
Kot nam je povedal organizator dogajanja Ivan Škrlec, sta ocenjevanje opravili dve komisiji, in sicer uradna strokovna, ter komisija potrošnikov v sestavi: Rotar Ciril, domačin s Koga, Vita Štefančič iz Ormoža in Babič Katja, študentka Inštitut Jožef Štefan Ljubljana.
Rezultati – Črna čurka, 6 zlatih: Dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek, Godeninci; Mesnica Manči, Renata Požgan Bubek s.p., Ormož; Domačija Žinko Ivan, Libanja; Predelava mesa Babič Zvonko, Župečja vas; Kmetija Sever Robert, Cven; Kmečka sirarna in predelava mesa Perc, Vodranci; 4 srebrne: Gospodinjstvo Franjo Šlebnik, Šalovci; Kmetija Cimerman, klavnica in predelava, Stojnci; Franc Anušek, Hermanci; Kmetija Kolarič Anton, Obrež; 3 bronaste: Kmetija Lakožič, Kumen; Gostilna Pr’ Matičku, Matjaž Erzar s.p., Kranj; Gospodinjstvo Žendar Franc in Dragica, Domžale; Za sodelovanje: Domačija Jež Franci Žižek, Negova; Gostilna Pr’ Matičku, Matjaž Erzar s.p., Kranj (dimljena čurka). Siva čurka, 4 zlate: Domačija Žinko Ivan, Libanja; Gospodinjstvo Franc Anušek, Hermanci; Kmetija Anton Kolarič, Obrež; Kmetija Robert Sever, Cven; 3 srebrne: Dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek, Godeninci; Domačija Jež Franci Žižek, Negova; Kmečka sirarna in predelava mesa Perc, Vodranci; 2 bronasti:
Gospodinjstvo Franjo Šlebnik, Šalovci; Mesnica Manči, Renata Požgan Bubek s.p., Ormož. Bele čurke, 2 zlati: Kmetija Anton Kolarič, Obrež; Gospodinjstvo Ivan Žinko, Libanja; 1 srebrna: -Mesnica Manči, Renata Požgan Bubek s.p., Ormož; 1 bronasta: Dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek, Godeninci.
Komisija potrošnikov je najboljše ocenila z enakim številom točk črne čurke: Mesnice Manči Renata Požgan Bubek s.p., Ormož, in Kmečke sirarne in predelave mesa Perc, Vodranci. Z enakim številom točk, sive čurke: Domačija Ivan Žinko, Libanja, Gospodinjstvo Franc Anušek, Hermanci in Kmetija Sever Roberta, Cven. Z enako število točk bele čurke: Gospodinjstvo Ivan Žinko, Libanja, in Dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek, Godeninci.
Fotografije: Ivan Škrlec