Radgonska znamenitost, spominsko znamenje Piramida, po lanski ujmi in uničenju, dočakala končno obnovitev in staro podobo
Lansko poletno neurje, ki je neusmiljeno uničevalo vse kar se je znašlo na poti hudournikov in orkanskega vetra, je močno prizadelo tudi znano radgonsko spominsko znamenje Piramida, ki se nahaja na vrhu hriba v Hercegovščaku. Tedaj je na spomenik neurje podrlo veliki hrast, ki je rasel le dober meter stran. S padcem debelega hrasta na spomenik, je bil slednji močno poškodovan, pravzaprav povsem uničen. Ker se je hrast nahajal blizu spominka, so njegove korenine rastle pod temelji spomenika. Prav zato so debele korenine močno poškodovale tudi temelje spomenika, na katerem je vklesan napis Franc Jožef II in letnica 1881. Po pripovedovanju bližnjih stanovalcev, je na ta hrib prijahal na konju vladar Jožef II in si ogledoval Apaško polje. Tedaj pogleda ni zastiralo drevje, saj je tik pod Piramido deloval kamnolom, kjer so pridobivali dragocen gradbeni material. Kamnolomi so delovali po celem grebenu tega hriba, desno od Piramide, kar je vidno še danes. Ni čudno, da je kraj Lomanoše, dobil ime iz besede »lomiti«, kajti kamen so v rudah, kakor so rekli kamnolomom, lomili. Sam spomenik pa je tudi zgrajen iz teh kamnolomov pridobljenega kamna. In sedaj, dobro leto po uničujočem neurju so trije mojstri – volonterji: Jože Ješovnik in Zlatko Pravdič iz Podgrada ter prvi sosed obeležja Marjan Perko, s pomočjo mehanizacije in šestih rok Piramido vrnili v prvotno stanje.
„Ne glede nato, da Piramida nima statusa spomenika lokalnega pomena, ki bi bil razglašen z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Gornja Radgona, smo na Občini Gornja Radgona, v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, takoj pristopili k prvim aktivnostim v zvezi z obnovo znamenja. Občina namreč stremi k varovanju in ohranjanju vsakršne kulturne dediščine, ki pričuje o življenju ljudi v preteklosti, v naših krajih. Piramida pa ni zgolj kulturni spomenik. Je tudi pomembna turistična točka, od koder se obiskovalcem – pohodnikom razprostre pogled v sosednjo Avstrijo, na okoliško vinorodno gričevje, vse tja do Pohorja,“ je po končanju sanacije spominskega obeležja povedala radgonska županja Urška Mauko Tuš.
Dodala je, da je pred pričetkom gradbeno obnovitvenih del bilo potrebno najprej pridobiti soglasje lastnika zemljišča, na katerem znamenje stoji, to je Republika Slovenija, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Zaradi statike in v skladu s kulturno varstvenimi pogoji, se je znamenje prestavilo na novo lokacijo, le nekaj metrov vstran od dosedanje. Na novo je bila izgrajena betonska temeljna plošča. Spominsko znamenje se je nato s pomočjo strojev razstavilo na posamezne kamnite dele, ki so se na novo izgrajeni plošči, s pomočjo lesenega piramidastega kalupa, omislil in sestavil ga je Jože Ješovnik, piramido ponovno sestavili v celoto. Tekom obnovitvenih del se je ves čas zasledoval cilj: v največji možni meri ohraniti znamenje, kot je bilo v prvotni obliki.
„Obnova Piramide se je uspešno zaključila, tako da ponovno lahko uživamo na klopi ob znamenju in v naravnih lepotah naše občine. Zagotovo pa danes ne bi bila takšna kot je, če ne bi bilo pridnih rok delavcev Javnega podjetja Komunala Radgona d.o.o in Gradbeništva Kaučič d.o.o, predvsem pa ekipe entuziastov, ki so v svojem prostem času, na podlagi lastnih izkušenj in znanja, z veliko mero potrpežljivosti ter pozitivnega odnosa do zapuščine naših prednikov, pripomogli k obnovitvi spominskega znamenja. Za to imajo posebne zasluge Jože Ješovnik, Marjan Perko ter Zlatko Pravdič. Vsem iskrena hvala,“ so še povedali na sedežu občine Gornja Radgona.
Fotografije iz preteklosti, nato pred rušitvijo, pa potek in končanje obnove Piramide (Fotografije: Ludvik Kramberger)