Ta jesenski čas je res pravi, da se podamo v gozd in se tam naužijemo lepot in svežega zraka. Ta čas je namreč v gozdu zares lepo. Pisane barve listja se prepletajo in enostavno vabijo, da jih občudujemo. Tega ni moč z nobeno barvo narisati. Je pa v gozdu sedaj tudi veliko vsega, letos predvsem gob in trenutno tudi kostanjev. Sicer pa je skozi leto moč najti še borovnice, robidnice, z malo več iskanja pa tudi brusnice, gozdne jagode, maline in drugo. Gozdne sadeže lahko nabiramo, če nam tega lastnik ne prepove. Lastnik lahko nabiranje prepove, če se poklicno ukvarja z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. Prepoved mora biti jasno označena na dostopih v tak gozd.
Gozdne sadeže nabiramo tako, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili. Pri nabiranju se običajno gibljemo izven poti, zato moramo biti še bolj pozorni na klope in hoji posvetiti posebno pozornost, da se ne poškodujemo. Pravilnik o varstvu gozdov določa v 43. členu, koliko plodov lahko v gozdu naberemo. Omejitev določa, da posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere: največ 2 kg gob, kostanja, borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod, brusnic, maha in 1 kg čemaža. Za vse druge zelnate rastline velja, da se jih sme nabrati največ 1 kg, za vse druge plodove pa velja, da jih lahko naberemo največ 2 kg. Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati.
V letu 1875 je bilo na območju sedanje Slovenije 36,4 odstotke gozdov, sedaj pa je v Sloveniji kar 58 odstotkov gozdnih površin. Slovenija se v Evropski uniji uvršča na četrto mesto po gozdnatosti za Finsko, Estonijo in Latvijo. V zasebni lasti je 77,1 odstotkov gozdov, 22,9 odstotkov jih je v lasti države in občin. Povprečna gozdna posest na območju Slovenije je velika 2,5 ha in je razdeljena na več ločenih parcel. Gozdove ima v lasti več kot 461.000 lastnikov in solastnikov. Po letu 1996 se je na območju vse Slovenije znižala površina gozdov v državni lasti za 130.771 ha in to zaradi denacionalizacije. Zato se je zvišala površina gozdov v zasebni lasti.
Lesna zaloga v vsej Sloveniji je ob koncu lanskega leta znaša 356,75 milijona kubičnih metrov ali 303 m3/ha. Večji del lesa predstavljajo listavci (55 odstotkov), ostalo so iglavci. Letni prirast gozda je leta 2019 znašal 8,83 milijonov kubičnih metrov novega lesa ali 7,5 kubikov na ha. Na območju Pomurja, ki meri 1.336.000 ha je 39.888 ha gozdov. Lani je bil prirastek vseh gozdov v Pomurju 315.390 kubičnih metrov ali na ha 6,3 kubika. Lani je bilo na območju Pomurja posekano 32.810 kubičnih metrov lesa v vsej Sloveniji pa kar 4.075.451 kubičnih metrov, kar je 152.023 kubičnih metrov manj kot leto prej.
Sicer pa se je zaradi visokih temperatur in na območju vse Slovenije v drugi polovici julija začelo povečevati število s podlubniki napadenih dreves, zlasti smreke. Od januarja do druge polovice septembra letošnjega leta je bilo zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 kubičnih metrov dreves, večina v avgustu in septembru. Na Zavodu za gozdove Slovenije lastnike gozdov pozivajo, naj redno pregledujejo svoje gozdove. V primeru odkritja napada podlubnikov naj obvestijo revirnega gozdarja ter nemudoma začnejo s posekom lubadark. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič