Zlati jubilej so obeležile v družbi številnih gostov – DPŽ Gornja Radgona obeležilo visok jubilej
Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona je tudi uradno zaznamovalo 50-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Ženske in dekleta s tega območja so se pred pol stoletja začele v tej obliki družiti na pobudo moških iz Kmetijske zadruge Radgona. Prvič so se srečale 8. marca 1975 ob dnevu žena, že od začetka je bilo društvo aktivno, organiziralo je občne zbore in izlete, kar je ženskam s podeželja v tistem času, ko še niso imele toliko možnosti zapustiti domače kmetije, veliko pomenilo. Ogromno pa jim pomeni še danes. Ob letošnjem občnem zboru so se odločile, da bodo lep jubilej obeležile v teh jesenih dnevih, ko tudi radgonska občina obeležuje svoj praznik. In DPŽ Radgona, ki trenutno šteje 130 članic, je svoj praznik obeležilo v dvorani Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, kjer je bilo, kot se za tako okroglo obletnico spodobi, nadvse veličastno. Ob članicah društva se je praznovanja udeležilo veliko gostov, ki so številčno prekašali članstvo. Tega so bile organizatorice veseli, kajti s tem so gostje potrdili dobro sodelovanje z njihovim društvom.
S svojim obiskom so praznovanje počastili: DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici, društva, ki združujejo v društvu ženske in dekleta; Križevci – Veržej, Ljutomer, Benedikt in Društvo kmetic Jakob; Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona, VDC Gornja Radgona, Zavod Vitica, DSO Gornja Radgona, TD Majolka, Govedorejsko društvo Gornja Radgona; Kultprotur Radgona, TD Čemaž, predsednik KS Spodnja Ščavnica Drago Cetl, ter seveda županja in podžupan občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš in Miran Dokl, kmetijska svetovalka Matka Marinič, direktor Pomurskega sejma Boris Nikolaus Erjavec, nekdanji direktor KZ Radgona, ki je bil priča ustanovitvi društva, Janko Slavič in predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. Vsekakor moramo omeniti aktualnega direktorja KZ Radgona, Danila Rihtariča, ki pomaga društvu s tem, ko jim nudi prostore za društveno dejavnost, ter jih tudi sicer podpira pri njihovem delovanju.
Praznovanje se je začelo s nastopom, pevske vokalne skupine Violinke, otrok iz vrtca Manka Golarja, ki so z vzgojiteljicami, s svojimi prisrčnimi nastopi popestrili to veličastno prireditev. Svoj del kulturnega programa je s petjem prispeval tudi voditelj prireditve Franci Podbrežnik. Kot je navada, je »prvo« besedo imela predsednica društva Vesna Bratuša iz Negove, ki društvo vodil desetletje, je ob uvodnem pozdravu udeležencev slavja, dejala: »Ne morem verjeti koliko se vas je odzvalo našemu povabilu. To kaže, da je naše delovanje, je tudi sodelovanje, s sorodnimi in drugimi društvi, ter institucijami, dobro. Kot predsednica se čutim počaščena in sem obenem vesela tako množične podpore našemu društvu«. Dalje je predsednica v kratkem predstavila zgodovino društva, ter njeno delovanje skozi 50 let, Kot je dejala, se je društvo tako dolgo obdržalo zaradi prizadevnih članic in predsednic, ki so doslej vodile društvo. Kot je povedala je njihov namen, da se kmečke ženske in dekleta srečujejo in tudi izobražujejo. V ta namen v društvu pripravljajo razna predavanja in strokovne ekskurzije, ter tudi tečaje ročnih del in še kaj. Njihova vsakoletna folklorno obarvana prireditev, Dan žetve v Spodnji Ščavnici, neprekinjeno poteka že 40 let. Pobudo zanjo je podal nekdanji, že pokojni referent KZ Radgona Franc Erlih, več kot dvajset let pa sta jo vodila Dušana Zagorc in Peter Cvetkovič. To je bila prireditev, katero je v preteklosti obiskalo več sto obiskovalce. V svojem nagovoru je omenila sodelovanje na Dnevu žetve 85 letne Marije – Micike Tanacek, ki je s svojo spretnostjo pri žetvi osvajala prva mesta, tako na domačem tekmovanju kot drugih podobnih prireditvah, ki jih prirejajo sosednja društva. Njeno pomembno poslanstvo je bilo tudi spodbuda mladim žanjicam, katere je navajala na tekmovanje v žetvi s srpom.
Članice društva negujejo tudi kmečko tradicijo priprave domače hrane, kakršne so gospodinje v preteklosti pripravljale na podeželju. S svojimi dobrotami se vsako leto predstavijo na posebni razstavi, ki jo pripravijo v Vaško – gasilskem domu v času prireditve Dan žetve, v Spodnji Ščavnici. Na tej razstavi se predstavijo tudi z ročnimi izdelki, ki jih ustvarjajo v okviru krožkov, ter tudi doma v zimskem času. Na proslavi je spregovorila tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je med drugim povedala: »Vesela sem, da ste me povabili na tako lepo obletnico delovanja društva V tem času smo tudi veliko sodelovali. Društvo je naredilo veliko na področju ohranjanja kmečke tradicije. Vaše tekmovanje in prikazovanje v ročni žetvi pšenice ima že dolgoletno tradicijo. V tej prireditvi ste prikazovali žetev in mlatitev na stari način. Ta prireditev pa je tudi ljudi zbliževala in na tak način tudi obujala in ohranjala kmečke običaje ob žetvi, ki je bila v preteklosti mnogo bolj naporna kot danes, ko žetev opravljamo s kombajni. Tisti, ki še kmetujejo, pa s tem tudi ohranjajo slovensko kmečko tradicijo, s tem pa tudi slovenski jezik. Čestitam vam, da ste tako dolgo vztrajale in v svoje vrste vključevale vedno mlajše članice, ki skrbijo, da društvo še naprej dobo deluje.« Za svoje delovanje so društvo in posamezne članice prejeli mnoga priznanja, ob tem jubileju tudi „Županjino priznanje 2025“.
Direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič je izrazil zadovoljstvo, da lahko društvu pomagajo pri delovanju, saj med drugim v sejni sobi zadruge v zimskem času prirejajo tečaje ročnih del in druge aktivnosti. »Tudi sicer smo vedno pripravljeni pomagati pri prirejanju večjih prireditev, tako tudi ob vsakoletni tradicionalni prireditvi Dan žetve v Spodnji Ščavnici. Pohvalil bi tudi predsednice, ki sem jih poznal, da so táko uspešno vodile društvo. Takó tudi s sedanjo predsednico Vesno Bratuša dobro sodelujemo. Društvu še naprej želim uspešnega dela in druženja članic.« Zanimivo je, da se je praznovanja udeležil tudi upokojeni direktor Janko Slavič, ki je bil direktor ob ustanovitvi društva. Kot je povedal, je ponosen, da je društvo, kljub menjavi številnih predsednic, vzdržalo 50 let. Spominja se, da je nastala pobuda, za ustanovitev društva pri njihovem referentu, ki je bil doma iz Polenšaka, Francu Erlihu, kjer je tedaj že delovalo sorodno društvo. Na njegovo pobudo se je zbralo nekaj kmečkih žena, ki so bile vojne delovati v društvu. Društvu pa je zaželel, da še naprej pelje svoje zastavljeno delo in tako ohranja slovensko kmečko tradicijo. Kot je poudarila nekdanja svetovalka, pri KGZ Slovenije Ivanka Donko, je imela veliko vlogo svetovalna služba pri KGZ Slovenije. Nad DPŽ Gornja Radgona, ki se je prvotno imenovalo Aktiv kmečkih žena, je s svojimi nasveti in drugi pomoči pri organizaciji prireditev, imela pomoč v kmetijskih svetovalkah, ki so pomagale društvu. Zadnjih trideset let v Gornji Radgoni, to poslanstvo dobro opravlja kmetijska svetovalka Metka Marinič. Kot nam je povedala, nudi strokovno in kakršenkoli pomoč DPŽ Gornja Radgona, DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici, Društvo Kmečkih žena Apače in Društvo podeželskih žena in deklet Kapela. Predsednice in članice društev so vedno pripravljene sprejemati nasvete in pomoč, je povedala svetovalka Metka Marinič.
Kakor je ob vsaki okrogli obletnici navada društvo izroča zaslužnem članom, in tistim, ki jim pomagajo z nasveti ali s sponzorstvo, priznanja in zahvale Posebne zahvale so bile tokrat deležne vse dosedanje predsednice, ki še živijo. Med njimi so bile: Mimica Dirnbeg, Angelca Rakuša, Jožica Jančar, ki je društvo vodila pred sedanjo Vesno Bratuša. Jožica, se je v imenu prejemnic, zahvalila predsednici Vesni, da so se na tak način spomnili na njihovo vodenje društva. Dejala je tudi, da je vesela, da sedanja predsednica Vesna Bratuša, naprej uspešno vodi društvo. Prireditev so zaključili s prijetnim druženjem in pogostitvijo, za kar je poskrbela Turistična kmetija Benko iz Spodnje Ščavnice.
Torej, ko dopolnimo 50 let, rečemo, da srečamo Abrahama, stopimo iz strani A na stran B. Tako je tudi DPŽ Gornja Radgona praznovalo srečanje z Abrahamom Mnogi povabljeni gostje so se skupaj s članicami veselili, se spominjali začetkov nastajanja in se sprehodili skozi vseh 50 let delovanja društva. Srečali so se ljudje, ki so tako ali drugače skozi vsa leta bili povezani z društvom. Obudili so se spomini, utrnila se je tudi kakšna solza, podelila so se priznanja, starejše članice so povedale kaj zanimivega iz časa nastanka, mlajše pa so se spominjale dni, ko so se vključile v društvo, vseh srečanj, izletov in druženj. Vsak čas prinaša nekaj lepega in nekaj slabega. V današnjem, modernem času je včasih težko ohranjati in držati skupaj društva, organizirati prireditve, vendar pa se vseeno najdejo ljudje, ki jim je mar, da se kulturna dediščina ohranja, da mladi vsaj malo vidijo in začutijo, kako so živeli naši dedki in babice. Tudi DPŽ Gornja Radgona aktivno nadaljuje svojo pot, kot dokaz, da delajo dobro, pa so številna priznanja in pohvale, ki so jih prejele ob častitljivem praznovanju in ki jih prejemajo ob različnih dogodkih, saj se na vsa srečanja in povabila, pogostitve ali tekmovanja vedno rade odzovejo. (L.K.)
Kmečke in podeželske ženske niso samo za hlev in za štedilnik (Fotografije: Ludvik Kramberger)