Previdno v gozdu, zlasti pri sekanju okrasnih drevesc, nabiranju maha…
Stopili smo v zadnji mesec tega leta, ki je za mnoge najlepši, najbolj vesel in čaroben mesec, in se že marsikje in marsikaj odeva v praznično preobleko. Mnogi veliki in manjši adventi venci že krasijo marsikateri trg, okolice cerkva, kapelic in križev, a ta glavno, priprave na božično in novoletno okrasitev, šele prihaja. Zato kaže opozoriti, da podobno kot pri nabiranju gozdnih sadežev (gobe, kostanji, borovnice…), moramo biti zelo previdni ob sekanju božičnih drevesc in nabiranju maha, saj tudi tukaj veljajo omejitve. Res je sicer, da si mnogi prazničnega decembra ne morejo predstavljati brez okrašenih božičnih drevesc. Zakon o gozdovih predpisuje, da so okrasna drevesa posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se kot okrasno drevo uporabi smreka, redkeje jelka in bor. Jelko je za okrasne namene dovoljeno pridobivati iz gozda le tam, kjer se jelka dobro pomlajuje.
„Lastnik gozda lahko na pristojnem Zavodu za gozdove pridobi odločbo za pridobivanje okrasnih drevesc z usmeritvami in pogoji, kot sta količina in struktura dreves za sečnjo. Hkrati s tem prejme še nalepke – t. i. plombo, iz katere sta razvidna gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plomba je nujna v primeru prevoza in prodaje drevesc. Lastnik brezplačno prejme do 25 nalepk. V primeru kršitev določb Zakona o gozdovih glede pridobivanja okrasnih dreves so zagrožene globe za pravne osebe in samostojne podjetnike od 2.500 do 50.000 evrov, za posameznike pa od 300 do 5.000 evrov,“ poudarja Mojca Podletnik, naravovarstveni nadzornik v Javnem zavodu Krajinski park Goričko.
omača okrasna drevesca so sicer najbolj okoljsko primerna, saj je njihov ogljični odtis nevtralen. Ob morebitnem sežigu se namreč sprosti toliko CO2, kot ga je drevesce vezalo med rastjo. V zadnjih letih so zelo priljubljena naravna drevesca, ki izvirajo iz drugih držav. Ta drevesa lahko s sabo prinesejo bolezni in škodljivce, zato predstavljajo veliko potencialno nevarnost za naša domorodna drevesa in gozdne sestoje v gospodarskem in ekosistemskem smislu. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v nasadih božičnih drevesc v Severni Evropi (Danska, Norveška) že razširjena invazivna tujerodna gliva, ki povzroča bolezen sušica jelovih vej (Neonectria neomacrospora). „Drevesa iz uvoza, drevesa v lončkih in okrasna drevesa, ki niso domača v slovenskih gozdovih, so lahko v prodaji brez nalepk, vendar morajo prodajalci dreves pri sebi imeti dokument, ki dokazuje izvor dreves. V primeru nakupa v tujini pridelanih dreves, kot so kavkaške in srebrne jelke, moramo po praznikih drevesa ustrezno odložiti v zabojnike za biološke odpadke ali jih skuriti v pečeh. V primeru, da imamo okrasno drevesce posajeno v loncu, le-tega ni dovoljeno saditi v gozd,“ opozarja naravovarstvena nadzornica Mojca Podletnik, ki je razložila tudi, kako je z nabiranje mahov.
Jaslice so namreč neločljiv del krščanske tradicije. Pravilnik o varstvu gozdov omejuje nabiranje mahu. Posameznik lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe dnevno nabere največ 2 kg mahov. Ob tem je pomembno poudariti, da zaradi varstva gozdov in njegovih funkcij ni dovoljeno nabrati mahu na več kot eno petino posameznega rastišča. V primeru, da je na istem rastišču že nekdo drug nabral več kot 20 % mahu, nadaljnje nabiranje ni dovoljeno. Kršiteljem grozi globa v višini od 200 do 400 EUR za posameznika.
Fotografije: JZ KP Goričko in osebni arhiv