Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki se v Sloveniji praznuje 27. aprila. Na dan 26. aprila leta 1941 je bilo v Ljubljani dogovorjeno, da se ustanovi organizacija odpora, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Tako v Sloveniji danes s ponosom praznujemo državni praznik, dan upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes dopoldan položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani, že včeraj pa se je oglasila s posebno poslanico. Osrednja državna proslava je sicer že v petek potekala v Tržiču, po državi pa so se že zvrstile številne občinske in regionalne slovesnosti. Tudi na radgonskem območju, in sicer v lovskem domu Jež v Boračevi.
Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan Osvobodilne fronte, se Slovenija brez vsakršnega sramu spominja dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška fašistična NDH. Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperalistično fronto.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na petkovi državni proslavi poudarila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tedanjega časa. Zahtevala je junaštvo in prelom s preteklostjo, v težkih razmerah pa je „posejala seme slovenske državnosti“, je dejala. Poudarila je, da je vsako leto na ta dan v ospredju razmislek o pomenu upora za slovenski narod.
V nagovoru pa je predsednica DZ izpostavila tudi vlogo kulture, ki je bila „vedno najpomembnejši temelj narodne identitete“. Spomnila je še, da je bil slovenski narod ob uporu in ohranjanju lasne kulture v času najhujše morije na evropskih tleh zmožen tudi sočutja do človeka. Po drugi strani, pa tudi po vojni ni bilo vse prav in pravično. „A resnice o Osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti s potvarjanjem zgodovinskih dejstev,“ je poudarila predsednica DZ.
