Skip to content

Brez Svita bil umrlo še veliko več Slovenk in Slovencev

Program Svit je med nami že 15 let, v tem času so analizirali 2.306.000 kompletov vzorcev blata, od česa je bilo pozitivnih 136.280 oseb za katere so poskrbeli za kolonoskopijo

Ker je marec mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, je to tudi mesec, ko se še posebej spomnimo Programa Svit, kjer še posebej opozarjajo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Rak debelega črevesa in danke je namreč 3. najpogostejši rak pri ženskah in 4. najpogostejši pri moških. Program Svit je od začetka delovanja do danes pripomogel k velikemu zmanjšanju števila rakov na debelem črevesu in danki. Vsako leto za to obliko raka zboli okoli 1.400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem. Za to že natanko 15 let skrbi Program Svit, ki je v tem času odkril več kot 4.100 rakov debelega črevesa in danke ter pri več kot 31.700 osebah odstranjene predrakave spremembe. Tako je jasno, da je presejalni Program Svit v 15-letnem obdobju marsikateremu udeležencu rešil življenje, žal pa se mnogi še vedno ne odzivajo na pozive za testiranja.

Po podatkih Registra raka je sodelovanje v Programu Svit zmanjšalo število novih rakov debelega črevesa in danke, ki je trenutno peti najpogosteje odkriti rak v Sloveniji in ne več drugi, kot pred uvedbo Programa Svit. Rak, odkrit v zgodnejših fazah in preden se pojavijo simptomi, je lažje ozdravljiv – takih je v Programu Svit 60 %, kar izboljšuje in podaljšuje življenje bolnikom. Še več za ohranjanje zdravja dosežejo z odkrivanjem in odstranjevanjem predrakavih sprememb, s čimer preprečijo nastanek raka. »Podatki za leto 2023 so vzpodbudni, tudi velika količina vrnjenih vzorcev v prvih dveh mesecih letošnjega leta je pomemben pokazatelj pripravljenosti za sodelovanje«, pove vodja programa, dr. Dominika Novak Mlakar. »Odzivnost na vabila se nam spet viša, kar je bilo značilno ves čas delovanja programa z izjemo obdobja pandemije covid-19 – takrat je naš program skoraj ves čas deloval nemoteno, a se je vedenje ljudi zaradi strahu pred stiki spremenilo. Pozitivni rezultati, dobra prepoznavnost Programa Svit in zavedanje, da smo za svoje zdravje najprej odgovorni posamezniki sami, nas motivirajo, da si postavljamo cilje še više: doseči želimo 70 % odzivnost in zmanjšati razkorak med boljšim odzivom žensk in kar 11 % slabšim odzivom moških.«

V Program Svit je bilo v 2023 povabljenih dobrih 318.000 oseb, odzivnost na vabila je bila 65 %. Odzivnost v Sloveniji je najvišja v kranjski zdravstveni regiji – 68,8 %, najnižji odstotek beležijo v koprski regiji, 61,9 %. Odzivnost v Program Svit po letih, zaznamovanih s pandemijo covid-19, zopet raste, a je odzivnost moških kar za 11 odstotnih točk nižja od odzivnosti žensk. Med osebami s pregledanimi vzorci blata je imelo 94,6 % oseb negativen, 5,4 % oseb pa pozitiven izvid presejalnega testa. V okviru programa je bilo lani opravljenih 9.941 kolonoskopij v 23 pooblaščenih kolonoskopskih centrih po Sloveniji. Presejane je bilo 60,81 % povabljene populacije.

Nezamenljiva pomoč ambasadorjev pri slabše odzivnih skupinah

Svitov ambasador Bojan Cizel se je po uspešno ozdravljenem raku na debelem črevesu vrnil v službo in tudi danes sodi med delovno aktivne prebivalce. Pripoved o svoji izkušnji s Programom Svit začne z nekoliko presenetljivo izjavo: »Na začetku sem neresno jemal Svitovo vabilo.« Dejstvo, da je po prvih neodzivnih letih zaradi spleta okoliščin na koncu le oddal vzorce blata, mu je najverjetneje rešilo življenje. Zaradi odkrite krvavitve v blatu so mu dovolj zgodaj odkrili raka in ga tudi pozdravili. »Glede na svojo izkušnjo zdaj lažje govorim tudi s skeptiki, ki pomembnosti sodelovanja v Svitu oporekajo ali si ne vzamejo časa, da bi to pomembnost prepoznali in posledično sodelovali.« Cizel želi predvsem na Dolenjskem in v Posavju, kjer živi, približati Program Svit moškim, ki se po slavljenju Abrahama počutijo popolnoma zdrave, so zelo aktivni in dostikrat ne vidijo potrebe, da bi preventivno sodelovali v edinem presejalnem programu, ki trenutno vključuje tudi moško populacijo. Prav mlajši del moške ciljne skupine v starosti od 50 do 55 let je po podatkih programa najslabše odziven.

Silvestra Brodnjak je Svitova ambasadorka že vrsto let. Z žalostjo v očeh ugotavlja, da je v tem času izgubila kar nekaj prijateljev in znancev, ki boja z zahrbtnim rakom debelega črevesa niso preživeli. A obenem ne izgubi volje: »Vedno so tudi padci v življenju, a ti nam pomagajo, da se vzpnemo višje!« Aktivno se udeležuje srečanj in prireditev, kjer ima možnost, da osebno spregovori s starejšimi sogovornicami – tudi ženske med 70 in 74 letom so med slabše odzivnimi.

Lani se je ambasadorjem Svita pridružila Majda Gros s Koroške, ki poudarja: »Pomembno je, da narediš prvi korak, ki te nič ne stane in ni ne vem kako veliko dela…Ne pa, da potem, ko zbolijo, vsi jokajo – jaz pravim, jokat po toči je prepozno – odzovi se pravi čas!«

Od začetka delovanja Programa Svit v letu 2009 do konca leta 2023 je bilo v laboratoriju programa analiziranih več kot 2.306.000 kompletov vzorcev blata, v pooblaščenih kolonoskopskih centrih je bilo pri udeležencih s pozitivnim presejalnim testom izvedenih več kot 136.280 kolonoskopij.

Fotografije: NIJZ

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja