Preverite, kako se zavarujete pred spletnimi prevarami, na kaj morate biti pozorni
Glede na to, da vedno več slovenskih državljanov, kljub nenehnim opozorilom policije, različnih varovalnih agencij, ter bančnih in zavarovalniških ustanov, na veliko previdnost v povezavi s spletnimi goljufijami, nasede različnim prevarantom, so dobrodošla tudi druga opozorila na samozaščito. Tako je tudi največja domača bančna ustanova – NLB Ljubljana v zadnjih dneh vsem svojim komitentom posredovala posebna navodila, kako zaščiti svoje premoženje pred vsemogočimi spletnimi goljufi, saj so spletne prevare vse pogostejše in vse bolj prepričljive, prevaranti pa vedno znova inovativni in prepričljivi. V letu 2025 so spletne goljufije v Sloveniji povzročile za kar 40,4 milijona evrov finančne škode. Po podatkih Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT se je število obravnavanih spletnih incidentov v letu 2025 povečalo za 35 %, število prijav pa celo za 44 %. To pomeni, da se s spletnimi prevarami srečuje vse več ljudi, ne le tisti s polnimi bančnimi računi, temveč tudi tisti, ki imajo manjše zneske denarja.
Pomembno je vedeti: žrtev je lahko vsak – ne glede na starost ali digitalno znanje. In kakšne so najpogostejše prevare v letu 2025?
Lažna sporočila (phishing) – Nekdo je zaupal sporočilu, ki se je predstavljalo kot obvestilo banke ali dostavne službe in vnesel svoje podatke. Posledica je bila finančna izguba v višini 46.000 evrov.
Lažne investicijske priložnosti Drugemu naivnežu se je ponudba z obljubo hitrega in zagotovljenega donosa zdela prepričljiva. Sledila so nakazila, ki so se končala z izgubo 260.000 €.
Lažne spletne trgovine in oglasi – Pri spletnih nakupih “neverjetno ugodne ponudbe” v lažni trgovini premamijo marsikoga. Izdelka ne prejmejo nikoli, za vedno izgubljeno pa je tudi plačilo.
Kako se lahko zavarujete? Nikoli ne vnašajte prijavnih ali kartičnih podatkov v povezave v sporočilih; Ne zaupajte sporočilom, ki ustvarjajo pritisk ali zahtevajo takojšnje ukrepanje; Ne klikajte na povezave, če niste prepričani, kam vodijo; Pred spletnim nakupom preverite verodostojnost trgovine; Če je prelepo, da bi bilo res – je verjetno past; Če ste v dvomih, prekinite komunikacijo in kontaktirajte svojo banko. En napačen klik namreč ima lahko visoko ceno, previdnost pa je brezplačna. Zato je dobro, da ste pripravljeni na vse, kar sledi. Spletni goljufi ne počivajo, zato bodite pozorni in svojih osebnih podatkov, gesel ali številk kartic nikar ne delite z njimi. NLB in tudi druge banke namreč teh podatkov od vas nikoli ne zahteva v SMS ali elektronskih sporočilih…
