Spletni goljufi in prevaranti „obdelujejo“ tudi prodajo izdelkov preko spletnih malih oglasov
Na območju Policijske uprave Maribor praktično ne mine teden dni, da ne bi policisti in kriminalisti obravnavali kakšno spletno goljufijo, kjer iznajdljivim prevarantom ne zmanjka idej, kako na lahek način priti do denarja in s tem nekomu drugemu sprazniti bančni račun. In tako mariborski policisti trenutno obravnavajo kaznivo dejanje goljufije, pri čemer je oškodovanka iz Maribora preko spleta prodajala artikel (avtomobilska platišča), kontaktiral pa jo je neznanec in ji posredoval spletno povezavo, preko katere bi naj domnevno uredil plačilo. Ko je nudila občutljive podatke, ji je bilo odtujenih 700 evrov, kot je sporočila Anita Kovačič, tiskovna predstavnica PU Maribor, ki ob tem opozarja državljane, da so previdni in „da preprečimo prevaro, preden se zgodi.“ Prevara, ki cilja prodajalce na spletnih oglasnikih je po izkušnjah policistov, vse pogostejša tudi pri nas. „Nepazljivost pri prodaji izdelkov preko spletnih malih oglasov se lahko konča s krajo vseh razpoložljivih sredstev na bančnem računu,“ poudarjajo na PU Maribor.
Tudi na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo na napredno obliko phishing napada, ki cilja na uporabnike, ki prodajajo izdelke prek spletnih malih oglasov. In kako poteka tovrstna prevara? „Po oddaji malega oglasa vas kmalu po SMS sporočilu ali aplikaciji Viber oz. WhatsApp kontaktira potencialni kupec, pri čemer uporablja telefonsko številko iz tujine, profil v aplikaciji za sporočanje pa je lažen. Osebo zanima, ali je vaš oglas še vedno ažuren, nato pa se zelo hitro odloči za nakup. Prodajalcu pošlje povezavo do spletne strani. Prek te naj bi z vpisom podatkov o kreditni kartici na kartico prejel plačilo za izdelek. Lažna spletna stran lahko vsebuje tudi izbirnik za različne slovenske banke. Preko izbirnika se žrtvi odpre ponarejena vstopna stran za spletno bančništvo, ki uporablja grafično podobo izbrane banke. Vstopna stran zahteva vpis identifikacijskih podatkov za spletno bančništvo (tudi enkratnih kod iz SMS sporočil). S temi podatki pa napadalci vstopijo v spletno banko žrtve in prenakažejo vsa razpoložljiva sredstva na nek tuj račun,“ opozarjajo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT.
Ob tem svetujejo, da v primeru, da ste vpisali podatke svoje kreditne kartice ali podatke za dostop do spletne banke, nemudoma kontaktirajte svojo banko. To najlažje storite s klicem na telefonsko številko, ki je zapisana na zadnji strani bančne kartice. Če je prišlo do oškodovanja, goljufijo čimprej prijavite na lokalni policijski postaji ali preko klica na 113. Posnetek zaslona pogovora z goljufi pošljite na Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT (el. naslov cert@cert.si)…
