Na OŠ Gornja Radgona so pripravili „Dan šole“, kjer so obeležili 50-letnico sedanje šolske zgradbe in s tem selitev z grajskega brega
Minulo soboto, ko je večina slovenskih šolarjev počivala, so učenci in zaposleni OŠ Gornja Radgona imeli prav poseben „delovni dan“, ki so ga v večini pričakali z zadovoljstvom. Kako tudi ne, ko pa so pripravili Dan šole in svečano prireditev ob 50–letnici šolske sedanje zgradbe OŠ Gornja Radgona na Prežihovi 1 v mestu penine in sejmov. Praktično ves dopoldan, ko je Dan šole potekal po prilagojeni časovnici, se je v šoli in njeni okolici odvijalo mariskaj zanimivega in veselega, s pestrim programom aktivnosti, predstavitev, razstav ter odprtimi vrati za širšo javnost.
V spremljajočemu programu praznovanja je potekal tudi »Podnebni tek – Čas se izTEKa«, in sicer je tek učencev in zaposlenih šole potekal neprekinjeno med 8.30 in 11.45 uro na igriščih za šolo. Še posebej svečano je bilo ob 11.30 uri, ko je na mestu zunanje učilnice potekal svečani podpis Ekolistine, kjer zavezujejo trajnostni naravnanosti. Listino so podpisali: Mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator Ekošole, Urška Mauko Tuš, radgonska županja, Tomaž Munda, predsednik sveta staršev šole, koordinatorici Ekošole, dr. Jasmina Kolbl in Tamara Sakovič, predstavnica učencev Katja Šiftar in ravnatelj šole Dejan Kokol.
Poleg nagovorov aktualnega ravnatelja Dejana Kokola, njegovega predhodnika Dušana Zagorca, županje Urške Mauko Tuš, poslanke DZ Vere Granfol. predstojnica ZRSŠ OE Murska Sobota, Darja Farič Klemenčič…, ne gre prezreti niti pohoda generacije 1967 – takratnih prvošolcev (1974-1982), ki so se ob 10. uri zbrali v prostorih gradu Gornja Radgona, kjer je nekoč bila šola, in v nadaljevanju pohod z gradu do sedanje šole, kjer je med drugim sledilo srečanje z letošnjimi prvošolci in učiteljicami. V počastitev 50–letnice šolske zgradbe OŠ Gornja Radgona na Prežihovi 1, pa se je ob 12. uri v večnamenski športni dvorani pričela svečana prireditev, z nagovori in pestrim kulturnim programom… Skratka, ta „dan je za nas bil posebna priložnost, da skupaj proslavimo častitljiv jubilej šole in se zahvalimo vsem, ki soustvarjamo našo šolsko skupnost,“ kot je povedal ravnatelj Dejan Kokol, ki je lahko ponosen na svoje sodelavce še zlasti učence, kajti kot je povedal njegov dolgoletni predhodnik Dušan Zagorc, so na „radgonskem gradu, pred šolo, v šoli, za šolo, v športna dvorana Radgona… uprizorili čudovit, odličen in nepozaben Dan šole, s praznovanjem 50-letnice zgradbe OŠ Gornja Radgona. V tej zgradbi, ki je bila moj drugi dom, sem bil 4 leta učitelj in 27 let ravnatelj. Ob tej priložnosti je izšel bogat in kvaliteten zbornik.“
Poleg dolgoletnega ravnatelja Dušana Zagorca in vseh njegovih predhodnikov ter nešteto nekdanjih zaposlenih, učencev in sploh občanov, je prireditev in šolo pohvalila prav tako nekdanja dolgoletna učiteljica in profesorica, trenutno pa poslana DZ Vera Granfol, ki je med drugim dejala: „Zgodba, ki jo piše Osnovna šola Gornja Radgona, je vsebinsko bogata in kakovostna. Naj bo naslednjih 50 let polnih uspehov, inovacij in predvsem znanja, ki bo oblikovalo svetlo prihodnost za vse. Novim generacijam moramo zagotoviti dostop do kakovostnega izobraževanja, ki ne bo zgolj sledilo potrebam trga, ampak bo spodbujalo tudi osebnostno rast, kritično razmišljanje in socialno odgovornost. Čestitam ustvarjalcem za odlično pripravljeno slovesnost.“ Prav tako je prireditev pohvalila in kolegom, ki jim pošilja „svoje otroke“ iz vrtca, tudi ravnateljica Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, Sabina Steyer Debeljak.
Zgodovina radgonske šole in sedanje zgradbe (1535 – 2024)
V različnih zgodovinskih listinah lahko zasledimo, da je bila najstarejša šola v Gornji Radgoni v stavbi, kjer je bila nekoč protestantska molilnica z letnico 1535, danes pa znana kot Lackova ulica 17. Osnovno šolstvo v Gornji Radgoni se je razmahnilo šele po letu 1805, ko je bila s prostovoljnim delom in darili zgrajena nova šola, ki pa je kmalu postala premajhna, zato so jo leta 1823 povečali in razširili v dvorazrednico. Od leta 1877 je bila Gornjeradgonska OŠ razširjena v popolno osemletno osnovno šolo, a je tako na šoli kmalu nastala prostorska stiska, zato so morali del otrok leta 1882 prešolati v novoustanovljeno enorazredno šolo na Spodnji Ščavnici. Med obema svetovnima vojnama, to je v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev in po letu 1929, je bilo v kraljevini Jugoslaviji šolstvo močno centralizirano, učne vsebine pa v vseh okoljih do podrobnosti predpisane. Iz leta 1929 po šolskem zakonu je bila prepovedana telesna kazen, prvič pa so isti razred obiskovali dečki in deklice.
Druga svetovna vojna je v osnovni šoli naredila veliko škode. Učilnice so ostale brez kakršnih koli pripomočkov za normalno delo, stavbe so bile poškodovane, stekla v oknih polomljena. Naj še omenimo to, da za poznavanje zgodovine osnovnega šolstva v Gornji Radgoni šolske kronike, ki bi nam lahko služila kot vir za spoznavanje dogajanja na šoli in samem kraju do leta 1959 ni ali pa ni ohranjena. Leta 1946 se je uvedeno obvezno osemletno šolanje. Vsi šoloobvezni otroci so bili zajeti v sedemletke iz štirih razredov osnovne šole in iz treh razredov višje osnovne šole. V nadaljevanjih šolskih reformacij so bile leta 1958 in leta 1959 ukinjene nižje gimnazije. Uvedla se je tudi enotna osemletna osnovna šola. Zaradi prostorske stiske, je bila ustanovljena OŠ Orehovci s šolskim letom 1951/1952, ki pa je kasneje postala podružnična šola Oš Gornja Radgona. Ta šola je bila ukinjena leta 1967. Leta 1969 so se pričele intenzivne priprave na gradnjo nove osnovne šole v Gornji Radgoni. V pripravah na referendum za uvedbo samoprispevka za novo šolo, ki je tudi uspel, so veliko delo opravili tudi učitelji in učenci. Svečana otvoritev nove šole je bila 19. oktobra 1974. Nova šola je prinesla veliko možnosti za kvaliteten pouk, še bolj pa so se razširile izven šolske oziroma tako imenovane interesne dejavnosti učencev.
Projekt trimestrov so začeli uvajati v šolskem letu 1991/1992. Naslednjo novost projekta integriranega pouka, so ga začeli izvajati v šolskem letu 1992/1993. Uvedli so tudi opisno ocenjevanje. Spremenil se je tudi šolski koledar in tako so s šolskim letom 1993/1994 bile uvedene jesenske počitnice. Učbeniški sklad je bil uveden v šolskem letu 1995/1996.
V začetku leta 1997 se je OŠ Jožeta Kerenčiča Gornja Radgona preimenovala v OŠ Gornja Radgona. V šolskem letu 1999/2000 je 42 osnovnih šol v Sloveniji začelo postopno uvajati devetletko. Med njimi je bila tudi OŠ Gornja Radgona, in sicer z vpisom v prvi razred. Začetek šolskega leta 2002/2003 je zaznamovala ukinitev podružnične šole v Spodnji Ščavnici. V istem šolskem letu so začeli izvajati program devetletke v 7. razredu. Leta 2009 je do takrat samostojna šola s prilagojenim programom dr. Janka Šlebingerja postala podružnica OŠ Gornja Radgona.
Leta 2010 se je začela energetska prenova šole. Šola je tako dobila novo podobo z novimi okni, fasado in streho. Zaradi selitve učencev podružnične šole iz lokacije na Maistrovem trgu v matično šolo, je bilo potrebno prilagoditi dostop za invalide in invalidom prilagoditi sanitarije in nekaj drugih prostorov. Na strehi so bili postavljeni tudi sončni kolektorji. Leta 2014 je bila izvedena 2. faza energetske obnove šole. Notranja obnova šole je bila izvedena v učilnicah v 2. etaži, jedilnici, zbornici šole, pisarnah, mali telovadnici in na hodnikih. Leta 2022 je bila izgrajena večnamenska športna dvorana in s 1. 9. 2022 predana v uporabo, sedaj, 19.10.2024, pa so obeležili še zlati jubilej sedanje šolske stavbe… (O.B.)
Pri OŠ Gornja Radgona se je odvijalo zanimivo praznovanje (Fotografije: Ludvik Kramberger in Dušan Zagorc)