Čeprav temperature in vreme v prvi polovici septembra ne spominjajo na jesen, se živali že pripravljajo na prihajajočo zimo
Vedno bolj se bliža koledarska jesen in vse bolj je jasno, da tudi ptice selivke odhajajo z naših rezervatov, ter tudi s skrajnje severovzhodne slovenske regije, z Goričkega. Nekatere ptice so že zapustile naša območja, nekatere pa so že v pripravnosti. Bele štorklje so povečini že v sredini avgusta zapustile svoja gnezda in se podale na pot proti jugu. V začetku septembra so jate več tisoč štorkelj preletavale ozko morsko ožino Bospor v Istanbulu in nadaljevale pot proti podsaharski Afriki. Tudi lastovke, zlasti „mestne“ so že na poti proti zimskem domovanju. Po besedah Mojce Podletnik, naravovarstvene nadzornice pri Javnem zavodu Krajinski park (JZ KP) Goričko, so v drugi polovici avgusta Goričko pričeli zapuščati tudi veliki skoviki, smrdokavre, rjavi srakoperji, prepelice, čebelarji in kobilarji. V teh septembrskih dneh svojo pot na jug množično začenjajo kmečke lastovke. „V Dolencih smo prejšnji teden za kratek čas lahko opazovali skupinsko zbiranje kmečkih lastovk. Velika skupina je štela več kot 500 kmečkih lastovk, ki so skupinsko počivale na žicah,“ poudarja Podletnikova.
Po njenem, posamezne ptice lahko opazimo tudi v teh dneh, vendar lahko gre v primeru teh opažanj tudi za ptice s severnejših predelov Evrope, ki so se pri nas ustavile le za kratek čas in počitek. Mnoge ptice s severne in zahodne Evrope se v teh zgodnje jesenskih dneh selijo čez naše kraje na jug. Vmes se ptice pogosto ustavijo za dan, dva ali nekaj dni ter si naberejo novih moči za nadaljevanje poti. Za ptice so tako pomembna t.i. postajališča za ptice selivke, kjer se lahko ptice med selitvijo ustavijo, najedo in spočijejo pred nadaljevanjem naporne in pogosto nevarne poti. Za vodne ptice sta pomembni postajališči na Goričkem, Ledavsko in Hodoško jezero. „Ptice se ne selijo na podlagi vremenskih razmer, temveč jih k selitvi spodbuja “notranja biološka ura”. Ta je posledica hormonalnih sprememb v izločanju hormona melatonina, na katerega izločanje vpliva dolžina svetlega oz. temnega dela dneva. Krajšanje svetlega dela dneva povečuje količino izločenega melatonina v krvožilni sistem in s tem vpliva na biološki ritem – tudi na spodbujanje selitve. Ptice so pred selitvijo nemirne, poveča se jim lahko tudi nalaganje maščob v telesu,“ dodaja naravovarstvena nadzornica Mojca.
Glavni razlog, zakaj se ptice sploh selijo torej niso nizke temperature vreme pozimi, temveč predvsem pomanjkanje hrane. Ptice selivke se hranijo pretežno z žuželkami, katere v hladnem delu leta niso aktivne oz. jih je premalo, da bi lahko ptice preživele. Ptice, ki tudi zimo preživijo v naših krajih pa so povečini vsejede. Poleti, v času gnezdenja, se hranijo z žuželkami, pozimi pa s semeni, sadjem ali z jagodami. „Konec oktobra in novembra pričakujemo selitev jat žerjavov, katerih število se vsako leto povečuje. Seleče žerjave pogosto prej slišimo kot vidimo, saj se med letom žerjavi glasno oglašajo. Podobno kot gosi tvorijo jate v obliki črke V. V teh jesenskih dneh pa se ne poslavljamo le od ptic, temveč pozdravljamo tudi zimske goste. V začetku oktobra tako na vrhu dreves že opazimo prve velike srakoperje, ki se s severnih delov Evrope preselijo k nam,“ je še dodala Mojca Podletnik.
Fotografije: Gregor Domanjko