Istranka je obkrožila vso državo, svoj mir pa je našla ob reki Muri
Res je sicer, da v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona ne pozabilo na nobenega stanovalca, slavljenca okroglega življenjskega jubileja, kljub temu pa je minuli ponedeljek, v omenjenem domu, kjer je okoli 150 stanovalcev in okoli 80 zaposlenih, bil poseben dan. Kako tudi ne ko pa je 103. rojstni dan praznovala najstarejša stanovalka doma in tudi najstarejša občanka občine Gornja Radgona, Antonija Fras. Ob častitljivem jubilej, ki je pisan le redkim ljudem, so ji s torto velikanko in kozarcem Zlate radgonske penine, ter seveda darili, voščili sostanovalci doma, ter zaposleni, na čelu s strokovno vodjo in strokovno sodelavko Matko Fekonja in Petro Horvat, ter njeno „deklo“ Tatjano Jančar Potočnik. Seveda se je svečanosti pridružil tudi župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, ki je slavljenki voščil in jo obdaril, zraven pa je bil tudi njen sin Erik, ki z družino živi le dober streljaj od DSO, na Noričkem Vrhu, in vsi so, skupaj z domskim pevskim zborom zapeli nekaj veselih pesmic.
Epidemiološka situacija je v dveh letih zlasti starejšim povzročila veliko preglavic, kar je seveda občutila tudi najstarejša Radgončanka in ena najstarejših Slovenke sploh, Antonija Fras, ki pa se med sostanovalci in zaposlenimi DSO Gornja Radgona, kot sama pravi, odlično počuti. Kljub letom je prijazna gospa še sedaj dokaj čila in zdrava, čeprav se je rodila davnega 4. julija 1919. In 103 leta pozneje, natanko ob desetih dopoldan se je za kratek čas ustavilo življenje na oddelku, kjer domuje Antonija Fras. Zaposleni v domu so Tončki, kot jo imenujejo sostanovalci, predali šopke in umetniško sliko, ter ji voščili za 103. rojstni dan. Ob čestitkah Antoniji za visok življenjski jubilej je Metka Fekonja, prebrala kar so zapisali na okviru slike: Naj dnevi življenja vam minejo lepo, naj vsaka stopinja zdaj srečna bo. Najlepše voščilo naj vam velja, ni veliko, a je iz srca… Vam želijo zaposleni DSO Gornja Radgona. Za čudovito rojstno dnevno torto so poskrbeli v domski kuhinji. In spet je Tončka brez težav upihnila svečko, nazdravila s penino, z ostalimi zapela nekaj pesmic, poklepetala z županom in pregledala novo Monografijo Gornje Radgone, ki je bila med županovimi darili.
Sama slavljenka nam je povedala, da ni posebnega recepta za dolgo in zadovoljno življenje. „Skromnost, ljubezen, razumevanje, toleranca in dober mož, kot sem ga imela, so osrednji recept. Pri hrani pa nič izbirčnosti, predvsem pa domače jedi, ki se jim mnogi izogibljejo. Veliko česna, limona na dan je tudi recept za 100 let in več dolgo življenje“, pravi slavljenka Tončka in dodaja, kako ji je čudovito v domu, med zaposlenimi in sostanovalci: „Tega nikoli več ne bi zamenjala za kaj drugega.“ Med slovesnostjo v DSO smo izvedeli, da je Tončka praktično prepotovala vso Slovenijo, na jesen življenja pa je svoj mir naša v bližini sina in njegove družine, ter tik ob reki Muri v Gornji Radgoni. Tončka je sicer bila rojena 4. julija 1919 v Žminju v hrvaškem delu Istre, a sta se starša že po nekaj mesecih preselila v Kamnico oz. Rošpoh pri Mariboru. Na Štajerskem se je tudi šolala, ter nekaj časa bila zaposlena pri mariborski Svili. Leta 1940 se je poročila z izbrancem, mizarskim mojstrom Francem, s katerim je najprej živela na Pobrežju v Mariboru, kjer sta dobila tri otroka, od katerih živi le še omenjeni Erik. Leta 1954 se je družina preselila v Piran, odkoder so se šest let pozneje preselili v Ljubljano, kjer je Antonija živela kar 60 let, od 1960 do februarja 2020, ko se je počutila osamljeno in si je zaželela selitve v DSO Gornja Radgona.
Ko je leta 1987 umrl njen mož, je Tončka, ki je večji del življenja bila gospodinja in je skrbela za otroke ter celotno družino, ostala sama. Poleg, da je nekaj časa bila zaposlena pri Svili v Mariboru, je prav tako naj nekaj časa delala pri Embalirki Ljubljana. Danes jo, ob sinu Eriku in njegovi ženi, obiskuje tudi pet vnukov, ima pa tudi osem pravnukov. Sama nam je povedala, da se v DSO Gornja Radgona odlično počuti. Pohvalila je zaposlene in vse kar nudijo, ker je vse življenje bila aktivna in delovna je takšna tudi v domu, kjer je vedno rada zraven pri različnih aktivnostih stanovalcev in zaposlenih. Poleg, da sodeluje pri različnih delavnicah in prireditvah, Tončka rada dela tudi na domskem vrtu… in tako bo, kot nam je povedala vse dokler jo bodo noge nosile. Čeprav pravi, da je svoje „že doživela“ očitno ne bi imela nič proti, če bi jo obiskali tudi prihodnje poletje, ko bo praznovala svoj 104. rojstni dan. Glede na njeno vitalnost in pozitivno energijo, ki izvira iz nje, s čem sostanovalcem in tudi zaposlenim v domu, iz dneva v dan kaže, kako je treba živeti, so mnogi prepričani, da bo dočakala še veliko let. V to smo se lahko prepričali tudi pred dnevi, ko so v domu starejših potekale medgeneracijske športno-zabavne igre in je Antonija tudi v teh letih aktivno sodelovala, in je prijela posebno priznanje kot najstarejša udeleženka…
