sreda, 26 februarja, 2020

Že 95 let je 31. oktober – svetovni dan varčevanja

Poleg državno – kulturnega praznika Dneva reformacije, ki je dela prost dan, vsako leto, 31. oktobra obeležujemo tudi svetovni dan varčevanja. Obeležujemo ga že 95 let, od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja. Slovenci veljamo za varčen narod. Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji se v zadnjih letih znova povečuje, a je še vedno nižja, kot je bila pred krizo. Lani je po podatkih statističnega urada znašala 12,6 odstotka in bila 0,2 odstotne točke višja kot predlani. S tem je drugo leto zapored presegala tudi povprečje vseh članic EU in povprečje držav v območju evra, kjer se je ustavila pri 10 oziroma 12,4 odstotka.

Ključni motiv za varčevanje je v Sloveniji, tako kot sicer v državah z evrom, zagotoviti sredstva za čas po upokojitvi, za finančno podporo otrokom in vnukom, za nakupe stanovanj, počitnice in podobno ter za varnostno rezervo za nepričakovane izdatke.

Po podatkih STA, gospodinjstva v Sloveniji se kljub nizkim obrestnim meram na depozite še vedno v največjem obsegu odločajo za klasično obliko varčevanja v obliki vlog pri bankah, a se je delež teh tako v celotni strukturi finančnih sredstev kot v strukturi gotovine in vlog nekoliko zmanjšal. Banka Slovenije poudarja, da so finančna sredstva gospodinjstev ob koncu letošnjega polletja dosegala 55 milijard evrov in so se v letu dni povečala za 4,1 milijarde evrov oz. za osem odstotkov. Denarne vloge so znotraj tega dosegle 21,8 milijarde evrov, od tega jih je bilo 90 odstotkov v domačih bankah, 69 odstotkov pa je bilo vlog na vpogled. Slednje so se v enem letu povečale za 1,7 milijarde evrov, vezane vloge pa so se po drugi strani zmanjšale za 201 milijon evrov. Naložbe v lastniški kapital so medtem ob polletju dosegle 16,5 milijarde evrov in se vrednostno v enem letu povečale za 1,6 milijarde evrov. Največ naložb je bilo v nefinančne družbe (65 odstotkov), tujino (20 odstotkov) in investicijske sklade (10 odstotkov).

Obveznosti gospodinjstev so bile ob koncu šestmesečja na drugi strani pri 14,3 milijarde evrov in so se medletno povečale za 662 milijonov evrov oz. pet odstotkov. Najeta posojila so dosegala

12,6 milijarde evrov in so se povečala za 661 milijonov evrov ali nekaj več kot pet odstotkov. Medtem ko obveznosti zaradi najema stanovanjskega posojila po pojasnilih Banke Slovenije stagnirajo, se hitro povečujejo potrošniška posojila. Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi slovenskih gospodinjstev je bil ob letošnjem polletju pri 40,7 milijarde evrov, kar je bilo 3,5 milijarde evrov oz. devet odstotkov več kot pred letom dni.

Tags: ,

0 Comments

Leave a Comment

error: