Skip to content

Bakos.si

Razglasitev območja Mure, Drave in Donave za prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) je danes na zasedanju v nigerijski Abuji območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo 5-državno biosferno območje na svetu. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.

Unescov Program Človek in biosfera (UNESCO MAB) letos praznuje 50 let delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo 5 držav. Na zasedanju v Nigeriji so za uvrstitev na seznam obravnavali 20  novih biosfernih območij.

Območje in potrditev biosfernega območja

Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza  vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Čezmejno biosferno območja je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino. V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako  so tam bivališča bobrov in vider ter številnih v evropskem merilu redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je naša skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.

Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst  sta  vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje,  vse bolj pa je prepoznanotudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.

Potrditev TBR MDD je  osnova, na kateri  morajo države v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in ostalimi deležniki vzpostaviti učinkovito koordinacijo, celostno upravljanje in spremljanje izvajanja za dosego pomembnih okoljskih ciljev na lokalni ravni, v vsaki članici in v širši regiji ter nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja širšega območja, ki je pomemben za doseganje ciljev, zastavljenih v  strategijah EU, predvsem za ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje z vodami in podnebne spremembe. Uspešno izvajanje bo predstavljalo vzorčni primer 5-državnega sodelovanja tudi v svetovnem merilu.

Ključni del območja je Mura

Ključni del tega 5-državnega biosfernega območja je v Sloveniji Biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji  z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.

Pri vzpostaviti tega območja so aktivno prispevale vse obmurske  občine v Sloveniji od Šentilja do Lendave, strokovne ustanove in nevladne organizacije. Slovenija je tudi aktivno prispevala pri pripravi nominacije TBR MDD. Na strokovnem srečanju koordinacijskega odbora v Veliki Polani januarja 2019 je bila ključnega pomena udeležba dr. Miguela Clüsener-Godta  (UNESCO MAB), ki je spodbudil države k nadaljevanju dela in poudaril pomen 5-državnega biosfernega območja za celotno regijo kot tudi v svetovni mreži biosfernih območij.

Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo regije, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in  razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev  novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Bogato naravno in kulturno dediščino tega območja je prepoznala tudi Evropska unija, ki je v zadnjih letih s svojimi programi sofinancirala projekte v vrednosti več kot 20 milijonov evrov, ki prispevajo k varstvu in razvoju tega območja.

Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo regije, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in  razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev  novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Od ideje do 5-državnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava

Pobuda za vzpostavitev čezmejnega biosfernega območja sega v leto 1992. S podpisom Deklaracije za ustanovitev 5-državnega biosfernega območja med Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Srbijo in Slovenijo leta 2011 pa so se uradno začele priprave in skupno koordiniranje aktivnosti med vsemi petimi državami. Z vzpostavitvijo biosfernih območij na Hrvaškem in Madžarskem leta 2012, v Srbiji 2017, Sloveniji 2018 in Avstriji 2019 je bila pripravljena osnova za skupno nominacijo.  Ta je bila uradno poslana na UNESCO leta 2020 in je štiri stična biosferna območja v regiji povezala v eno samo čezmejno biosferno območje TBR MDD.

Več o biosfernih območjih lahko najdete tukaj

Biosferna območja opravljajo tri glavne funkcije:

  • ohranjanje in vzdrževanje ekosistemov, vrst in habitatov,
  • spodbujanje socialno-ekonomsko in okoljsko trajnostnega razvoja v celotni regiji,
  • spodbujanje izobraževanja, raziskav in spremljanja stanja okolja. 

Coniranje biosfernega območja Mura-Drava-Donava:

Biosferno območje opredeljuje skoraj 300.000 hektarjev osrednjega območja in robnega območja ter dodatnih 700.000 hektarjev prehodnega območja.

Osrednje območje je sestavljeno iz obstoječe mreže posebej varovanih območij kot ekološke osnove biosfernega območja. Sestavlja ga mreža 13 varovanih območij, ki poudarjajo ekosistemski pomen rek in vključuje svetovno znani naravni park Kopački rit in Regijski park Mura-Drava na Hrvaškem, Posebni naravni rezervat Gornje Podunavlje v Srbiji in Nacionalni park Donava-Drava na Madžarskem ter območja Natura 2000 v Sloveniji in v Avstriji.  Osrednje območje zajema najbolj ohranjene naravne habitate, ki so nastali pod vplivom dinamičnih naravnih procesov. Vključuje dolge odseke rečnih habitatov, celotni vodni sistem s stranskimi rokavi in mrtvicami, ter neprekinjene rečne gozdove, ki obsegajo več tisoč hektarjev. Cilji in ukrepi v osrednjem območju so večinoma osredotočeni na ohranjanje naravnih habitatov, vrst in procesov ter na obnovo uničenih delov.  Robno območje je dovolj široko, da uravnava vplive in je dostopna za različne oblike človekovih dejavnosti, ki so v tej coni še vedno sprejemljive. Osrednje in robno območje obsegata različne habitate na način, da je vsak habitat v predlaganem biosfernem območju dobro zastopan v obeh conah. Območji sta opredeljeni za ključne vrste, tako da se jim lahko zagotovi vse ekološke potrebe v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Prehodno območje je namenjeno spodbujanju razvojne dejavnosti. Vključuje območja, bogata s kulturno krajino skupaj z lokalnimi skupnostmi, ki že stoletja živijo ob teh rekah. Največ koristi od predlaganega biosfernega območja bi morale imeti lokalne skupnosti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: