Pepika še danes zaigra na tamburico in zapoje kakšno domačo

Jožefa Belec-Pepika iz Čakove brez pompa obeležila 100. rojstni dan; Razveselila se je županovih čestitk

Trenutne izredne razmere, ko je zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa, med drugim prepovedano zbiranje in druženje, je nekoliko okrnilo praznovanje visokega življenjskega jubileja najstarejše občank občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Jožefe Belec-Pepike iz Čakove. A čeprav tudi sama podpira ukrepe za zajezitev in obvladovanje epidemije, je Pepika veselo nazdravila sovjemu visokemu življenjskemu jubileju, 100. rojstnemu dnevu. V družbi peščice domačih, predvsem članov družine njene hčerke Silve, kjer v zadnjem času preživlja jesen življenja, sta ji čestitala in jo obdarila tudi župan in član občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici za Čakovo, Dragotince in Biserjane, Anton Slana, mož nečakinje Lee, in Ivo Belec, ki je mimogrede tudi njen vnuk. Bila je vesela obiska in dvojnih čestitk, saj je rojena prav na materinski dan in hkrati ima dva praznika. Zato je z veseljem nazdravila s kozarcem soka, ob tem je z veseljem zapela nekaj domačih, zlasti cerkvenih pesmic.

Ob prijetnem kramljanju, ko se niso mogli izogniti nujno potrebni zaščiti in previdnosti, je slavljenka spregovorila o „svojih prvih sto“. Še marsikomu veliko mlajšemu vse to ne bi teklo tako gladko, a Jožefa ima odličen spomin. Rodila se je 25.3.1920 v Dragotincih, vasi kjer je tri leta pozneje bil rojen znani Prlek, naslovni škof, dr. Vekoslav Grmič, ki je umrl natanko pred petnajstimi leti. Kot peta izmed desetih otrok, se je rodila staršema Jožefi (roj. Nemec) in Francu Korošcu, ki sta se ukvarjala s kmetijstvom. Sicer pa, če bi vse bilo po sreči, bi imela 11 sester in dva brata, kajti rojenih je bilo skupaj 14 otrok, od česa sta po dva fanta in deklici hitro umrli. Ostalo je samo 10 deklet – sester, izmed katerih še živita le slavljenka in njena pet let mlajša sestra Ivanka, ki živi na domačiji v Dragotincih. Pri Svetem Jurij ob Ščavnici je Jožefa obiskovala OŠ, šele po 2. svetovni vojni, ko se je po štirih letih na frontah Normandije vrnil Janez Belec, za mnoge znan kot Johan, se je poročila in preselila na njegov dom v sosednji vasi Čakova. Tudi v novem domu je bilo v ospredju kmetijstvo, saj so Belčevi imeli veliko kmetijo, kjer so se ukvarjali z govedorejo, prašičerejo, imeli so konje, perutnino, veliko zemljišč, gozdov, vinogradov… in največ dela, ki pa jih nikoli ni delalo preglavic. Kljub napornemu in trdnemu delu na kmetiji, se je Jožefi in Janezu rodilo pet otrok, hčerke: Marija, Olga, Jelka in Silva ter sin Ivan, ki so si ustvarili družine. Slavljenka je vesela, ko se družina zbere, kar trenutno ni mogoče, a je prepričana, da bo kmalu spet, ko bodo zraven, poleg petih otrok še vnuki (8) in pravnuki (13).

Prijazna in prijetne ženica nam je tudi zaupala, da ni posebnega recepta za dolgo in srečno življenje. Sama je skozi trdno delala, saj je vseh 100 let na kmetijah, in ji to ni škodilo. Najraje je jedla (tudi sedaj) domače jedi, kot so zelje, repa, žganci ipd., seveda tudi kakšen kos mesa, ki ni bil na meniju vsakodnevno kot danes. Pravi tudi, da je občasno, pred jutranjim odhodom v hlev rada popila šilc domače žganice, da se je zaščitila pred bacili in virusi. Včasih, v mlajših letih, ji je pri obedu ali večerji dobro del kozarec domačega vina in ob vsem tem zdravil ni bilo treba. Spomnila se je tudi, kako je okoli leta 1950 kot ena prvih žensk, ki se je z mopedom po makadamskih in občasno blatnih cestah, po nakupih ali drugih opravilih, peljala v več kot 40 km oddaljeni Maribor, saj takrat še ni bilo avtobusov in avtomobilov. Po smrti moža Janeza, leta 2005 je ostala sama, a le uradno, kajti vnukinje in vnuki so jo radi obiskovali, da jim je zaigrala na harmoniko, dokler je lahko, nato bolj na tamburico, sploh pa sta ji v posebno podporo bili hčerka Jelka in sin Ivan. Rada se je družila v DU Sveti Jurij ob Ščavnici, kar zadnji dve leti ne počne več. V zadnjem času namreč, ko ji že nekoliko peša zdravje, potem ko je padla in si zlomila kolk, si je „topel dom našla v soseščini“, pri družini hčerke Silve, kjer se odlično počuti.

Kljub dejstvu, da je zelo previdna ob trenutnih izrednih razmerah, pa stoletnica Pepika pove, da bomo „premagali tudi tega sovražnika, saj sem jih v življenju imela še več in hujših, a se nismo pustili“!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: