torek, 25 februarja, 2020

Več kot 700 ljubiteljev naravo na poti ob reki Muri; Mokrišča med najbolj ogroženimi tudi pri nas

Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Ta so kljub zavedanju o njihovi pomembnosti še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na Zemlji. Letos je v ospredju vloga mokrišč pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, kot so sporočili z okoljskega ministrstva. Mokrišča so življenjska okolja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda, kot so barja, poplavne ravnice rek in obmorske lagune. Kot poudarjajo v generalnem sekretariatu ramsarske konvencije, na območju mokrišč živi ali se razmnožuje 40 odstotkov vseh živalskih in rastlinskih vrst. In kot že vrsto let, ob svetovnem dnevu mokrišč je društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih iz Razkrižja, skupaj s partnerji, ki jim ni vseeno kako je z mokrišči, prav na dan mokrišč, v nedeljo, 2.2. pripravilo 21. pohod ob reki Muri. Letos je Svetovna organizacija za naravo posebej opozorila na vlogo mokrišč pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, pb tem tudi opozorila, da se še vedno premalo zavedamo pomena mokrišč; gre za dele narave, ki so tako preplavljena s podzemno ali površinsko vodo, da lahko tam živijo tiste rastline in živali, ki potrebujejo mokro ali občasno mokro prst.

Letošnji pohod ob mejni Muri, s čem so obeležili Svetovni dan mokrišč, se je začel v medžimurskem Podturnu. Več kot 700 ljubiteljev reke Mure, narave, zdravja in rekreacije, se je odločilo, da bo prijetno in za ta časa zelo toplo nedeljo izkoristilo za desetkilometrski pohod ob Svetovnem dnevu mokrišč, ki ga obeležujemo po celem svetu. Pohod je potekal ob mejni reki Muri, po slovenski in hrvaški strani, udeležilo se ga je pa tudi veliko Slovencev, poleg Tabriha, pa so organizatorji bili Krajinski park Goričko, Medžimurska priroda in avstrijski Blauracke. Tokratni pohod bo gotovo vsem več kot sedemstotim udeležencem mednarodnega pohoda ob Muri zagotovo ostal v spominu kot topel zimski dan preživet v poplavnem svetu reke na meji Hrvaške in Slovenije. Doslej največje število udeležencev je presenetil vse organizatorje, saj se je na pohod prijavilo manj kot štiristo ljudi in prišlo dvakrat več.

„Hrvaški prijatelji so z odlično organizacijo obvladali množico, za kar smo jim hvaležni.
Pohod ob Muri namreč ni namenjen rekreaciji ali tekmovanju v hitri hoji, temveč opazovanju narave in doživetju mokrišč za krepitev zavedanja, da so mokrišča nujno potrebna v življenjskem prostoru nas vseh. Med hojo v naravi se sklepajo nova znanstva in prijateljstva in se med pogovori utrinjajo nove ideje in misli. Izmenjava mnenj dobro dé zlasti tistim, ki se so premalokrat slišani v vsakdanjem življenju, saj ohranjanje narave ne prinaša dobička in čeprav ohranja življenje je marsikomu v spotiko in jo napačno dojema kot razvojno oviro. In če je prilika za izmenjavo mnenj še mednarodna in čezmejna je zavedanje toliko močnejše. In prav slednje je bilo čutiti v zraku med udeleženci, ki so v Podturen prišli iz vse Slovenije, iz Avstrije, iz Madžarske in Hrvaške in še od kod. Skratka, bil je čudovit ozaveščevalen, družaben in doživet Svetovni dan mokrišč ob Muri“, je povedala Stanka Dešnik, direktorica JZ Krajinski park Goričko“, ki je dodala, da bo naslednji pohod, 22. po vrsti, leta 2021 na slovenski, notranji Muri, saj Društvo Tabrih že razmišlja o tem kod po vodila pot…

Kakorkoli že, več kot 700 pohodnikov iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske…, je v nedeljo svoje misli, poglede in druženje med sprehodom posvetilo naši reki Muri, ki nam iz Alp prinaša vodo, jo v poplavnih logih očisti in hrani med gramozom v podtalju. „Nato jo črpamo in po vodovodnih ceveh po plačilu omrežnine pošiljamo do potrošnikov. Po tem, ko jo uporabimo v gospodinjstvih in podjetjih jo po plačilu kanalščine po kanalizacijskih ceveh vrnemo kot odplako. Ponekod jo očiščeno in drugod spet ne, spustimo v jarke, nato potoke in po pritokih priteče nazaj v Muro. Krog Sive infrastrukture, ki jo gradi in kot storitev zaračunava človek, je sklenjen. Kaj pa krog Zelene infrastrukture, še deluje? Dokaj dobro je načet, vode smo razgalili in nastavili vročemu soncu, jim skrajšali pot in jih osiromašili življenja, osušili smo močvirja in prekopali mokrišča. Kajti dokler ob tekočih vodah še kaj živi in raste, se naše odplake tudi čistijo, rastline rastejo hitreje, ustavljajo veter in dajejo zavetje vsemu živemu, tudi človeku. Tam kjer so bregovi rek in potokov goli, je manj življenja in in odplake tečejo dalje po reki vse do Črnega morja. Tam se kopičijo, in motijo življenje v morju tudi z mikroplastiko. Ta se vrne nazaj na naš krožnik. In krog je sklenjen?“ še pravi Stanka Dešnik, direktorica JZ Krajinski park Goričko

Svetovni dan mokrišč je 2. februar. Na ta dan so namreč leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisali konvencijo o varstvu mokrišč. To so življenjska okolja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda, kot so barja, poplavne ravnice rek in obmorske lagune. Kot so poudarili v generalnem sekretariatu ramsarske konvencije, na območju mokrišč živi ali se razmnožuje 40 odstotkov vseh živalskih in rastlinskih vrst. Kljub zavedanju, kako pomembno vlogo imajo, jih človek še vedno uničuje in spreminja. V zadnjih 300 letih je uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. V Sloveniji so mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. A tudi v Sloveniji so med najbolj ogroženimi ekosistemi. Letošnji svetovni dan mokrišč izpostavlja vlogo teh ekosistemov za biotsko raznovrstnost. Mokrišča so dinamična življenjska okolja, kjer zaradi obilice hranil uspevajo številne rastlinske in živalske vrste. Niso pa pomembna le za živali in rastline, temveč tudi za ljudi.

Mokrišča učinkovito čistijo vodo, saj se ta premika počasi in omogoča usedanje hranil in onesnažil. Območja poplavnih ravnic so izrednega pomena za obrambo pred poplavami, saj omogočajo razlivanje povečane količine pretočne vode ob močnejših ali dolgotrajnih padavinah. Riž, ki rase na mokriščih, je ključen za prehrano skoraj treh milijard ljudi. Prav tako je vloga mokrišč pomembna v luči podnebnih sprememb. 30 odstotkov ogljika, ki je ujet na kopnem, hranijo šotišča. Vrednost ekosistemskih storitev mokrišč je ocenjena na 47.000 milijard dolarjev letno, kar je več od gozdov, puščav ali travišč. Ob tem so v sekretariatu opozorili, da biotska raznovrstnost v svetu hitro upada, mokrišča pa izginjajo trikrat hitreje od gozdov. Izumrtje grozi 25 odstotkom vrst iz teh ekosistemov, kot so ptice, želve in vrste, ki tvorijo koralne grebene. Poleg spreminjanja vodnega režima, pozidave in gradnje infrastrukture se na mokrišča vse bolj povečuje tudi pritisk zaradi invazivnih tujerodnih vrst, so dodali na okoljskem ministrstvu. Na mokriščih, kjer zaradi dinamike vode nastajajo manjši odprti prostori, se tujerodne rastline ustalijo in postopoma oblikujejo goste sestoje in lahko postanejo invazivne. Invazivne rastlinske vrste, predvsem japonski dresnik, žlezava nedotika, oljna bučka ter kanadska in orjaška zlata rozga, so se v zadnjih 30 letih močno razširile ob slovenskih vodotokih in popolnoma spremenile podobo obrečnih prostorov. Ramsarska konvencija je prvi konkreten in resen mednarodni dogovor o varstvu mreže vodnih ekosistemov globalnega pomena. Pogodbenic je danes 171, Slovenija je k tej konvenciji pristopila z osamosvojitvijo kot naslednica nekdanje Jugoslavije. Slovenija ima sicer v okviru konvencije opredeljena tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero.

Fotografije: Sebastijan Jančar & Stanka Dešnik

Tags: , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: