torek, 31 marca, 2020

V Spodnji Ščavnici domuje Niderlov hrast, ki »šteje« že 420 let

V Spodnji Ščavnici, nekaj sto metrov od regionalke Gornja Radgona – Maribor, v smeri Apaške doline, stoji eno najstarejših in največjih dreves v Sloveniji. Gre za znameniti Niderlov hrast, v čigavi senci so pomurski gozdarji, ob lanskem tednu gozdov pripravili posebno srečanje prijateljev gozdov, narave in drugih, ki se zavedajo pomena naravne kulturne dediščine v občini Gornja Radgona. Po oceni kronistov bo Niderlov hrast v letošnjem letu (2020) obeležil častitljivo 420- letnico. Omenjeni hrast naj bi bil drugi najstarejši na območju vse Slovenije, daj je menda starejši le hrast Nuječeve domačije v kraju Gregovce v občini Brežice, čigav obseg je preko 778 cm, visok pa je 29 m. Deblo Niderlovega hrasta je v letu 1999 imel obseg 706 cm, sedaj, 20 let pozneje, pa ima 767 centimetrov. To pomeni, da hrast še vedno raste. Njegova lesna masa je ocenjena pred dvajsetimi leti znašala med 60 do 70 kubičnih metrov, težek pa je 100 ton.

Na območju Slovenije sicer rastejo hrasti: dob, graden, puhasti hrast, cer, črničevje in oplutnik. Najbolj razširjena sta dob in hrast, ki se pojavljata kot primes v listnatih in mešanih gozdovih. Hrastov gozd je najbolj ohranjen le še v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Nekaj ostankov tega je še v Pomurju. Hrast pa močno ogroža hrastova pepelovka, Niderlov očak, ki ga je nekoč močno poškodovala satrela, pa se ne pusti…Niederlov hrast, ki že od davnega leta 1600 raste v Spodnji Ščavnici, zaradi svoje starosti velja za izjemno drevo, ki ga domačini v zadnjem času koristijo tudi kot turistični produkt, kar bi v sosednji Avstriji že zdavnaj storili. „Srečanje s prijatelji in počitek v senci Niderlovega hrasta je nekaj velikega, še zlasti za vse prijatelje gozdov, narave in vse tiste, ki se zavedamo velikega pomena naše naravne dediščine, med katero izstopa tudi izjemno drevo, Niderlov hrast“, nam je povedal revirni gozdar Boštjan Režonja, ki je lani poskrbel, da so uredili nove klopi in obnovljene table s podatki o hrastu. Pomurski gozdarji so sicer najavili tudi aktivnosti že 3. popisa izjemne naravne dediščine v Pomurju in povabili široko javnost k sodelovanju. Želijo namreč, da bi jim vsi, ki imajo kakšno izjemno drevo, ne le največje ali najstarejše, temveč le da po čem izstopa.

Pred tremi desetletji ga je zadela strela

V senci Niderlovega hrasta so brali tudi verze o hrastu, Štefan Kovač vodja ZGS, Območna enota Murska Sobota, ki je poudaril, da z gozdom lahko gospodarimo večnamensko in nismo omejeni na gozdni prostor, je spomnil na prvi popis izjemnih dreves po Pomurju, ki je potekal pred natančno 20 leti, lani pa so izdali že drugo publikacijo izjemnih dreves v Pomurju. Naravna in kulturna dediščina se odlično dopolnjujeta, zato kmalu načrtujejo izdajo svežih podatkov popisa grmov in dreves, dopolnjeno s turistično ponudbo. Župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, ki je tudi sam gozdar, je spomnil na odnos ljudi do naravne dediščine. Popisano dejansko stanje na terenu je po besedah Rojka pokazalo marsikatero drevo, rastlino, ki je kasneje postala del seznama zaščitenih rastlinskih vrst. Današnji lastnik Niderlovega hrasta Roman Niderl je zelo ponosen, da ima priložnost biti del zgodovine tega hrasta. Spomnil se je tudi, ko ga je pred tremi desetletji zadela strela, in so se bali, da je njegova zgodovina ustavljena, a je preživel tudi to. „Zame je ta hrast vedno isti, edina razlika je v tem, da sem ga jaz našel, on pa bo ostal za mano“, nam je nekoliko hudomušno dejal Niderl.

Drugi najstarejši hrast v Sloveniji, z obsegom debla 767 cm

Glede na to, da je naša država med najbolj gozdnatimi območji na zemeljski obli, niti ne preseneča, da je po Sloveniji veliko število debelih, visokih in sploh velikih in lepih dreves. In kar nekaj takšnih je tudi na skrajnjem severovzhodu države. Tako v Spodnji Ščavnici raste drugi najstarejši hrast v Sloveniji. Ker že 420. leto stoji ob Niderlovi domačiji in je v njihovi lasti, so ga poimenovali kar »Niderlov hrast«. Hrast tako dolga stoletja kljubuje času, in očitno mu nič ne more do živega, kajti sedaj se je očitno znova prebudil. Tudi lani je namreč bil obilno obložen s hrastovim žirom, ali kot na tem območju pravijo želodom, in šiškami, ki jim tod pravijo »vuki«. Kot je nekoč povedal, že pokojni gospodar Konrad Niderl, ki je ob hrastu živel skoraj 70 let, je bil v preteklosti žir, ki so ga nabirali pod hrastom, dragocena krma za prašiče. Tedaj so ga vozili na mletje v bližnji Kocbekov mlin, ki je deloval na reki Ščavnici. Šiške, ki se tvorijo po zaslugi »hrastove muhe«, ob plodovih žira, pa so v preteklosti, še tudi po drugi svetovni vojni, nabirali za potrebe usnjarske industrije, ki jih je uporabljala pri strojenju kož. Sedaj žira in šišk ne nabirajo več. Hrast pa je s svojo veličino prava turistična atrakcija, saj se mnogi, med vožnjo mimo ustavljajo, in ga občudujejo.

Zgodovinarji in poznavalci ocenjujejo, da se rojstvo hrasta giblje okoli leta 1600, 1681 je v Radgoni in okolici pustošila kuga, a jo je hrast preživel, dve tretjini prebivalstva pa je umrlo. Leta 1704 so bili vdori Krucov v Radgono in organiziran odpor meščanov in kmetov zoper njih, med leti 1744-1746 so potekali čarovniški procesi proti Apoloniji Herič in Simonu Kuklu. Leto 1890 povezujemo z zgrajeno železniško progo Ljutomer – Radgona – Šentilj. Začetek 20. stoletja, natančneje leta 1907 Gornja Radgona postane trg s cesarskim odlokom, leta 1919 Maistrovi bojevniki osvobodijo Radgono. Leta 1991 je potekala vojna za Slovenijo. Začetek 21. stoletja je zaznamovalo, natančneje leta 2004, vstop Slovenije v EU. In Niderlov hrast je priča vsem tem in mnogim drugim zgodovinskim dogodkom.

Niderlov hrast je pravzaprav dob, ki domuje skoraj po celotni Evropi (izjema jug Španije, jug Grčije ter sever Skandinavije). Zraste do okoli 40 m visoko in ima značilno razvejano krošnjo. Vrsta je zelo svetoljuba in najraje raste na vlažnih tleh z globoko podtalnico. Hrastovina je zelo cenjen les, ki se uporablja v mizarstvu, gradbeništvu, parketarski industriji, ladjedelništvu in še kje. Niderlov hrast za zdaj še stoji in ne bo posekan, odstranjene bodo le suhe veje. „Dajmo temu hrastu mir in mu nudimo spoštovanje, le kakšno suho vejo mu odstranimo, da ga bodo občudovale tudi bodoče generacije“, je med drugim dejal radgonski župan Stanislav Rojko, ki je mimogrede tudi sam gozdarski inženir. In prav radgonska občina je pred nekaj tednov uredila nove kažipote z glavne ceste Maribor – Gornja Radgona, proti Niderlovem hrastu.

Tags: , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: