Skip to content

Bakos.si

Nekdanji mlin pred Lisjakovo strugo se podira

Tik ob eni najlepših izletniških destinacij na radgonskem območju, podrtija kazi okolje

Ob vhodu v čudovito Lisjakovo strugo, kjer se nahaja ribnik, čebelnjak, učna pot…, Ribiški dom RD Radgona, stoji poslopje nekdanjega mlina, katerega je poganjala voda iz potoka, ki priteka iz smeri Črešnjevcev. Kot je znano so v preteklosti postavljali manjše mline ob mnogih potokih. To so bili mlini, ki so, z ozirom na količino pretečene vode, imeli le en mlinski kamen, ki ga je poganjalo vodno kolo. Da je ta zgradba služila mlinu, jo izdajajo zazidane odprtine, ob steni, ki poteka ob potoku. Kdaj je bil mlin postavljen, nam ni uspelo izvedeti, je pa tudi bližnja soseda Marija Korošec potrdila, da je v trdni zidani stavbi, s temelji iz kamna, deloval mlin.

»Dobro se spominjam, da nam je o tem pripovedoval oče. Kot je povedal, je levo od mlina, sedaj proti Arcontu, delovala opekarna, kjer so na roko izdelovali opeko Italijani. Tu so našli primerno ilovico, iz potoka pa so zajemali potrebno vodo. Kot je dejal oče, so opeko izdelovali pred prvo svetovno vojno. Del terena, kjer so jemali ilovico za izdelavo opeke, je podjetje Avtoradgona zasipalo. Na tem nasipu imajo sedaj skladišča. Na tem prostoru sem v mladosti pasla krave, imeli pa smo tudi malo njivico. Ob zgradbi, ki se sedaj podira, pa je bila »zajza«, za katero se je nabirala voda, za pogon mlinskih koles. Čeprav mlin že dolgo ne deluje, še vedno temu delu zemlje ali travnika, rečemo »zajza«. V tej zgradbi, je nazadnje stanovala družina Franca Šumna, ki je bil poštar. Zgradbo je pred leti odkupila občina Gornja Radgona, družina Šumen pa je v zameno dobila hišo na Šlebingerjevem bregu.« je dejala Koroščeva.

Kot rečeno, v preteklosti je bilo veliko takih manjših mlinov. Po znanih podatkih v občini Gornja Radgona ni več ohranjenega nobenega tovrstnega potočnega mlina. Resnici na ljubo, deluje na vodni pogon, le še Lenčov mlin v Lastomercih. Ta, katerega ne poganja vodno mlinsko kolo, pač pa Francisova turbina, je ohranjen po zaslugi mlinarja Lovrenca Krambergerja, ki je bil lastnik mlina od 1950 leta do svoje smrti, sedaj pa je lastnik njegov sin Jože Kramberger.

Ob pogledu na razvaline, v uvodu predstavljenega mlina pri vhodu v Lisjakovo strugo, se nam poraja vprašanje, ali bi ne bilo vredno mlin na tem potoku, tako reči na robo mesta sejmov in penine Gornja Radgona obdržati, kot zanimivost, a ne kot podrtijo. Sedaj, ko še zidovje stoji, temelji so dovolj trdni, za občino ne bi bil prevelik strošek, a bi se lahko ponašala z zanimivostjo, ki je daleč naokoli ni videti. Mimogrede, naj povemo, da smo zamudili pri ohranitvi 300 let starega, nekoč grajskega, sedaj Sitarovega mlina na Negovskem jezeru, ki je postal popolna razvalina. Sitarjev mlin je bil, s simbolom, ki kaže da je bil zidan, vrisan tudi na Jožefinski vojaški karti, z letnico 1763-1787.

Propadajoče mlinsko poslopje v Lisjakovi strugi kazi videz na vhodu v mesto sejmov in penine (Foto: Ludvik Kramberger)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: