Skip to content

Največ pomurskih akademikov živi izven regije!

Obeležili so 20 let delovanja Pomurske akademsko znanstvene unije

Z dvodnevno, 19. konferenco PAZU, z naslovom „Znanstveno raziskovalna dejavnost v Pomurju“, so v prostorih Alma Mater Europaea v Murski Soboti, obeležili jubilej Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU). Pred natanko dvajsetimi leti je namreč v prostorih takratnega Kluba PAC potekal ustanovni sestanek PAZU, na katerem se je zbralo približno dvajset doktoric in doktorjev znanosti iz regije, ki so se odločili, da ustanovijo združenje, ki jih bo povezovalo, med seboj in tudi z rodnim Pomurjem. Pobuda je bila še toliko bolj na mestu, saj je takrat (podobno pa je tudi sedaj) velika večina pomurskih doktoric in doktorjev živela in delala izven Pomurja. Namen ustanovitve je bil od samega začetka predvsem povezovanje in ne toliko vračanje doktorjev nazaj domov. Zavedali so se, da v Pomurju ni možnosti za to, pa tudi realnih obetov za v prihodnje ni bilo videti.

„Žal so se takratna predvidevanja uresničila, saj je zamrlo veliko takratnih stebrov gospodarstva, s tem pa tudi nujno potreben sogovornik pri razvoju znanstveno raziskovalne dejavnosti in visokošolskih pobud. Na srečo so nastala ali pa se razvila nova podjetja, ki so pomembno gonilo našega razvoja, prav tako pa je v Dvorcu Rakičan pričelo delovati Raziskovalno izobraževalno središče RIS, pod okriljem katerega je nekaj časa delovala dislocirana enota fakultete za Kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Prof. dr. Ludvik Toplak je pod okriljem Alma Mater Europaea vzpostavil kar nekaj visokošolskih programov in PAZU je bil povsod aktivno zraven. Pa ne le pri teh, tudi sicer se v okolju ni dogajalo nič v zvezi z znanostjo in izobraževanjem, še posebej na terciarni ravni, da PAZU ne bi tako ali drugače odigral pomembne vloge. To so seveda več kot opravičljivi razlogi, da je bila ustanovitev smiselna in upravičena,“ je razložil pomurski akademik, dr. Mitja Slavinec, predsednik PAZU.

Tudi plenum letošnje konference je bil povezan z aktualno in lokalno temo, še toliko bolj, saj je bil pred kratkim po mnogih letih sprejet zakon o znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti v Sloveniji. Zakon predvideva podvojitev sredstev, namenjenih v znanost, pozabljeno pa ni niti na skladnejši regionalni razvoj na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti. Letošnja konferenca je sicer potekala hibridno, večino predavanj so izvedli v živo, nekaj pa tudi na daleč. Vsa predavanja so bila prenašana in zainteresirani so jih lahko v živo spremljali preko svetovnega spleta. S tem so izkoristili tisto, na kar so se zaradi korone vsi dokaj dobro navadili, kar le potrjuje, da se v vsaki slabi stvari da najti tudi kaj dobrega. „Ostajajo pa nasmejani obrazi, ki ob vsebini vsako leto krasijo naše konference,“ kot je dejal dr. Slavinec.

Na omenjeni znanstveni konferenci se je sicer predstavilo skupaj 30 pomurskih akademikov s primeri dobrih praks. Na letošnji, devetnajsti po vrsti, konferenci PAZU je svoje primere dobrih praks predstavilo 30 pomurskih akademikov. Na okrogli mizi plenuma, ki jo je vodil Mitja Slavinec, so sodelovali: Simona Kustec, Aleksander Jevšek, Ludvik Toplak, Peter Volasko, Mitja Lainščak, Robert Repnik in Milan Svetec. Predavanja so bila razdeljena po tematskih sklopih: humanistika, farmacija in medicina, tehnika in naravoslovje, družboslovje in naravoslovje ter fizika.

V delu konference je sodeloval tudi soboški župan, dr. Aleksander Jevšek (Foto: MO MS)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: