torek, 31 marca, 2020

Jože Kramberger poseduje 70 let staro potrdilo o plačilu naročnine za radio

Nek znanstvenik je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova „teorija“ o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo praktično vsakodnevno, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemur še včeraj niti sanjali nismo, zlasti ko gre za zbirateljstvo. Ob svojem konjičku in zanimivosti za javnost, so takšni ljudje dragoceni in pomembni tudi za zgodovinarje, saj hranijo »črno na belem«, kakšen dragocen predmet ali dokument preteklega časa. In med njimi je skoraj 90-letni Jože Kramberger iz Negove, sicer rojen v Ženjaku pri Benediktu, v zgodovinskem kraju najdbe slovitih Negovskih čelad. Jože, ki je mimogrede brat ubitega Ivana in dopisniškega kolega Ludvika Krambergerja, ima že od mladih nog navado, da shranjuje razne dokumente. Tako med drugim hrani tudi nemško spričevalo o obiskovanju OŠ v Negovi, za časa okupacije. Pri njem najdemo veliko presežnikov; je najstarejši čebelar v Negovi, je najstarejši izdelovalec detektorskih radijev, ki jih je izdeloval takoj po vojni. Tedaj je do potrebnih kristalov, ki so vgrajeni v detektorski radio, prišel v Mežici, ko je bil zaposlen kot gradbenik na Ravnah na Koroškem. Mnogi ne vedo, kaj sploh je detektorski radio. To je radio s katerim lahko »lovite« signale postaj brez energije. Poslušanje pa je omogočeno le preko slušalk.

Zanimivo pa je, da so morali imetniki takih radijev, na območju Lenarta, ga je imel tudi Rudi Tetičkovič iz Varde, plačevati naročnino, kar pomeni, da tudi RTV naročnina ima že „bogato“ tradicijo. Če imetnik takšnega radia ni prijavil v desetih dneh po nakupu – pridobitvi, ga je čakala visoka globa, med 500 in 5000 takratnih dinarjev. Mimogrede pa je naročnina znašala 50 dinarjev, kar nam je potrdil z ohranjenim potrdilom naš sogovornik Jože Kramberger. Potrdilo, da je bila naročnina plačana leta 1950, torej pred natanko sedmimi desetletji, nosi še eno zanimivost. Poštni žig pove, da je bil imenu Benedikt dodan pridevnik Sv. (eti). Torej je bil tedaj Sv. Benedikt v Slovenskih goricah.

Negovčan Jožef Kramberger je sicer, podobno kot večina njegovih bratov in sester (skupaj jih je bilo kar 12), nadvse zanimiv človek. Za svoje delovanje na različnih področjih je prejel tudi številna priznanja in nagrade, med njimi leta 2012 tudi Listino Občine Gornja Radgona, in sicer predvsem za zasluge in dosežke na področju čebelarstva. Jožef se je rodil 18.9.1930 v kraju Ženjak pri Benediktu, že od leta 1950 živi s svojo družino v Negovi. Jožef Kramberger je velik ljubitelj narave in živali, še posebej marljivih čebel. Navkljub temu je bil leta 1976 soustanovitelj Čebelarskega društva Videm – Negova, v katerem je bil zelo aktiven; deset let je bil predsednik društva. Bil pa je tudi podpredsednik upravnega odbora Območne čebelarske zveze v Gornji Radgoni. Leta 2002 se je odločil ustanoviti društvo na ožjem območju in ustanovil Čebelarsko društvo Negova. Tudi v tem društvu je bil predsednik, katerega funkcijo je uspešno vodil do leta 2007. Bil je mentor čebelarskega krožka na osnovni šoli v Negovi in še danes pomaga pri tem krožku. Na njegovem zemljišču imajo krožkarji postavljen čebelnjak, pri katerem jim »Pepek«, kot ga kličejo domačini, s svojim znanjem, nasveti in praktičnostjo, pomaga oskrbovati čebele. Kljub svojim že devetdesetim letom starosti je velik vzornik mladim in malo manj mladim čebelarjem, saj se ti še vedno vračajo k njemu po nasvete. Vzpodbuja mlade čebelarje in skupaj z njimi skrbi za napredek čebelarstva na svojem območju pa tudi širše po regiji. Njegovi medi pa pogosto posežejo po najvišjih naslovih na različnih tekmovanjih.

Foto: Ludvik Kramberger

Tags: , , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: