nedelja, 5 aprila, 2020

V Naravnem parku Haloze-Čerinovo z evropskim denarjem do obnove sadovnjakov; zasadili 300 starih visokodebelnih sort sadnih dreves

V sklopu projekta ohranjanja in upravljanja suhih travišč v vzhodni Sloveniji, je Haloško podeželsko razvojno jedro Halo, skupaj s predstavniki države, med katerimi je bil tudi z državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo Damjan Stanonik, in lokalnih skupnosti, pripravilo odmevno in uspešno prostovoljno akcijo zasaditve sadnih dreves. Te so zasadili v Naravnem parku Haloze-Čerinovo. Kot ugotavljajo nosilci omenjenega evropsko sofinanciranega projekta, se z upadanjem biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini v Evropi srečujemo že nekaj desetletij, pri tem pa so ekstenzivna suha travišča med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori. Projekt Life to grasslands je zato namenjen izboljšanju stanja in zagotavljanju dolgoročnega upravljanja suhih travišč ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst na štirih območjih vzhodnega dela države, poleg Haloz še na Pohorju, Kumu in v Gorjancih.

Ker se vsa štiri območja soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni in neustrezno kmetijsko rabo na drugi strani, želijo s projektom med drugim poiskati možnosti za ponovno obdelovanje opuščenih kmetijskih površin in s tem vrniti življenje traviščem. Z zasaditvijo visokodebelnega travniškega sadovnjaka v naravnem parku v Trdobojcih, kraju s 100 prebivalci v občini Videm, bodo zagotovili trajno ohranjanje suhih travišč prek multifunkcijskega upravljanja, ki poleg sadjarjenja vključuje tudi pašo in košnjo. V tokratni akciji so posadili okoli 300 sadik, ob tem pa bo vsem sodelujočim omogočen tudi strokovni prikaz sajenja sadnih dreves. Tokratna prostovoljna akcija sajenja starih visokodebelnih sort sadnih dreves v Naravnem parku Haloze Čerinovo je bila zelo uspešna, saj se je zbralo več kot 70 prostovoljcev. Pridružili so se tudi učenci iz OŠ Leskovec in dijaki iz Biotehnične šole Ptuj, predstavniki Zavoda za varstvo narave ter številni posamezniki od blizu in daleč.
Državni sekretar na MKGP Damjan Stanonik, ki se je udeležil slavnostnega sajenja dreves, je ocenil, da ima sadjarstvo ima na območju Slovenije razmeroma dolgo tradicijo. Prav tako ima sadjarstvo zelo pomembno vlogo, med drugim tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani in velikega potenciala panoge za nadaljnji razvoj. Stanonik je v Halozah izpostavil glavne strateške in razvojne cilje za sadjarstvo, ki so zapisani v Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«: povečanje obsega proizvodnje sadja in pridelave različnih sadnih vrst; izboljšanje konkurenčnosti in kakovosti ter povečanje porabe sadja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si bo tudi v prihodnje prizadevalo za ohranitev obsega skupnih sadjarskih površin ob zavedanju, da se znotraj sadjarskih površin ob relativnem rahlo povečanem obsegu dogajajo izrazite strukturne spremembe v sestavi sadnih vrst. V prihodnji skupni kmetijski politiki bo zato potrebno pozornost usmeriti v: povečanje konkurenčnosti pridelovalcev in kakovosti sadja, ohranitev obsega skupnih sadjarskih površin, spodbuditi obnove nasadov, spodbuditi povezovanje v organizacijah proizvajalcev ali drugih oblik povezovanja za skupno trženje, nadaljevati z investicijami v mreže proti toči ter v druge vrste zaščitnih mrež (folije proti pokanju, protiinsektne mreže), izboljšati delež investicij v namakalne sisteme ter posodobiti tehnologije zaradi spremenjenih podnebnih sprememb, s promocijo zagotoviti večjo porabo slovenskega sadja.

Na haloškem območju, ali v raju na zemlji, kot pravijo domačini, sicer beležijo okoli 1500 hektarjev suhih travišč, kar predstavlja skoraj desetino celotne površine. Ta so enakomerno porazdeljena po celotnih Halozah in pokrivajo približno tretjino vseh negozdnih površin. Na tem območju je registriranih okoli 1760 kmetij, od tega jih je v projekt vključenih 100 z okoli 236 hektarji suhih travišč in travniških sadovnjakov. Posestvo Čerinovo je nekoč po ustnih podatkih dedičev skupaj z gozdovi obsegalo 64 hektarjev zemljišč, s katerimi se je ukvarjala družina Čerin, ki se je med obema vojnama iz Primorske preselila v Maribor, kjer so v svoji gostilni ponujali haloško vino. Po drugi svetovni vojni so bila zemljišča nacionalizirana, dediči so jih v postopku denacionalizacije del dobili nazaj, del pa je ostal v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Nosilci projekta so odkupili in v dolgoročni najem za 20 let vzeli skupaj 19 hektarjev zemljišč, na katerih zadnjih 25 let ni bilo nobene kmetijske rabe. Lani so očistili območje ter ga poimenovali Naravni park Haloze-Čerinovo. V njem nameravajo posaditi okoli 300 dreves starih sort jabolk, hrušk, hrušk, češenj, sliv, skorša in nešplje, na celotnem haloškem projektnem območju pa kar 3200. V sklopu projekta so zasadili že 40 hektarjev travniških sadovnjakov ter obrezali 588 starih dreves, s čimer so obnovili še dodatnih 40 hektarjev obstoječih sadovnjakov…