petek, 3 aprila, 2020

Niti najstarejši prebivalci Prlekije se ne spominjajo, da bi kakšna pernata žival v tem času imela naraščaj

Sedaj je gotovo vsakomur jasno, da vremenske razmere v zadnjih letih vse bolj negativno vplivajo na dogajanje v naravi. Pred leti so denimo vinogradniki grozdje začeli trgati v začetku oktobra in trgatev končali novembra, okrog sv. Martina, sedaj pa zgodnje sorte trgajo že v drugi polovici avgusta, že v začetku oktobra pa še redkokje najdemo grozdje na trtah. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi kulturami, vremenske razmera pa negativno vplivajo tudi na živali, ki so pogosto zmedene. Da je v ozračju „nekaj narobe“ pa se je prepričal tudi prleški kmetovalec Bojan Belec iz Spodnjega Krapja, streljaj od Term Banovci. Možakar, ki na domačiji živi s staršema Janezom in Anico, bo prihodnje leto napolnil pol stoletja, a ne on in ne njegova starša ali kdorkoli, koga pozna, se ne spomni, da bi se na njihove območju pripetilo kaj podobnega kot letos. Na kmetiji, kjer se ukvarjajo predvsem z govedorejo in prašičerejo, imajo pa tudi veliko različne perutnine, od kur, gosk, domačih in divjih rac, največ pa golobov pismonoš, je namreč divja raca, ki se je že pred desetletjem „udomačila“ in skupaj s še nekaj svojih sorodnic, živi na kmetiji, v nedeljo, 13. oktobra, zvalila 15 mladičkov.

„Nekaj časa race, ki se nam je priselila že pred sedmimi-osmimi leti, nisem videval in sem mislil, da je odletela v naravo, saj skozi odletijo tja proti Muri in se spet vrnejo k nam, kjer imajo veliko hrane in dobra zavetišča proti mrazu. Potem pa naenkrat, v nedeljo, 13. oktobra zjutraj zagledam, da je pod klopjo pred vhodom v goveji hlev, zvalila. To se je zgodilo prvič, da je zvalila tudi jeseni. Preštel sem in videl, da je izmed šestnajstih jajc, zvalila 15 mladičev, kar je za vse nas bilo veliko presenečanje, saj je mlade imela februarja ali marca, kot je običaj, prvič pa tik pred zimo. Sploh pa ni običaj, da raca naenkrat zvali toliko malčkov. Slednji so v zavetju mame kaj kmalu zavzeli naše dvorišče, kjer jih krmimo in jim dajemo vodo. Imajo vse in jim je zelo leto, postali so naši prijatelji in se ničesar ne bojijo. Sedaj jih je ostalo 13, en se je ne vem zakaj utopil, za enega pa ne vemo. Lahko ga je zgrabila kakšna sosedova mačka, saj naše sigurno niso. Sedaj so že prebrodile krizo in ne vidim težav tudi če bi jutri temperatura padla pod ničlo. Poleg, da jih mama takoj pokrije, imajo v naših hlevih veliko prostora in zavetja“, nam pove prijazni gospodar Bojan, ki enako kot njegov oče Janez, ima zelo rad vse svoje živali in pravi, „kdor nima rad živali, nima rad niti ljudi“. Poleg golobov pismonoš in omenjenih divjih rac, posebno mesto v Bojanovem srcu ima goska, ki veselo teka po dvorišču. Na pripombo soseda Darka, češ da prihaja Martinovo in bi jo „bilo dobro speči in pojesti“, pa Bojan odgovarja: „Ni variante. Dokler bo hodila, bo tudi živela, ko umre naravne smrti pa jo bomo pokopali“.

Strokovnjakinja za živali, torej tudi za ptice, znana prekmurska veterinarka Smiljana Nabergoj, dr. vet. med., pravi da sedaj ni pravi čas za nobene živalske mladiče. „Pretoplo vreme je zmedlo marsikatero mamico, ne le doma temveč tudi v naravi, kar ni dobro. Takšni mladiči bi v naravi težko preživeli, nekoliko lažje je na kmetijah, kjer se živalce skrijejo v kakšen prostor in si poiščejo toplo zavetje, ob tem pri ljudeh dobijo tudi hrano. Zato je možnost za preživetje realna, saj ne vemo kakšno bo vreme čez kakšen dan ali teden“, nam je še povedala veterinarka Smiljana, ki dodaja, da tudi veter, ki nas te dni neprekinjeno spremlja, prinaša marsikaj slabega ne le za ljudi temveč tudi za živali…