Eden je bil leganderni Miško Baranja!

Glasbeniki so se poklonili nepozabnem cimbalistu in glasbeniku ob 100. obletnici njegovega rojstva

V murskosoboškem hotelu Zvezda je potekala spominska slovesnost ob 100. obletnici rojstva legendarnega glasbenika, cimbalista Miška Baranje. Pripravila sta jo Zveza Romov Slovenije in romsko društvo Romani union, s čem so se mnogi pomurski glasbeniki poklonili njegovem spominu. Aprila letos je namreč minilo sto let od rojstva legendarnega glasbenika Mihaela Miške Baranja, ki je s svojim glasbenim ustvarjanjem pustil velik pečat v prekmurski, a tudi slovenski glasbi. Situacija povezana s pandemijo virusa korona, takrat ni dopuščala dostojne počastitve njegovega spomina, sta pa zato Zveza Romov Slovenije in romsko društvo Romani Union sedaj pripravila spominsko slovesnost, na kateri so sodelovali številni Miškovi glasbeni kolegi. Nekateri, med njimi legendarni Vlado Kreslin, so z njim kot člani raznih zasedb stali na odrih, drugim pa je prenašal glasbeno znanje in tako poskrbel, da se njegovo izročilo še sedaj širi iz roda v rod. Na spominski slovesnosti so med drugimi nastopili: Vlado Kreslin, Marko Banda, cimbalist Andi Sobočan in njegovi učenci ter zasedba Romano Glauso. Med gosti pa je bil tudi Stane Baloh, direktor Urada za narodnosti Republike Slovenije.

Mihael – Miško Baranja se je rodil 10. aprila 1920 nedaleč od glavne ceste, ki Mursko Soboto povezuje s sosednjo Avstrijo, v Vanča vasi, nato živel v številčni romski družini v Rimski Čardi, pozneje pa v Nemčavcih, kjer sta z bratom Elemirjem v 60. letih odprla znamenito in priljubljeno Gostilno Baranja. V njegovi biografiji je zabeleženo, da se je igranja na cimbale naučil pri desetih letih, sprva pri očetu, pozneje pa še pri učitelju Ladislavu Šipoši v Čakovcu. Več o njegovem življenju in delu je v svojem nagovoru na prireditvi izpostavila tudi mag. Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in dodala, da mu je mestna občina veliko mero spoštovanja izkazala tudi s tem, da so pred leti po njem poimenovali eno od ulic. Miško Baranja se je še kot najstnik priključil očetovi Baranja bandi, po drugi svetovni vojni pa ustanovil svojo zasedbo in jo poimenoval Miško Baranja banda. Z zasedbo in kolegi glasbeniki so nastopali po vsej Sloveniji in bili sezonsko celo zaposleni v hotelu Golf na Bledu, kavarni Central v Murski Soboti, toplicah Dobrna, kavarni Astoria v Mariboru in v hotelu Diana v Murski Soboti. Konec 60. let je nastala Kociper-Baranja banda, ki je s prekmurskimi, madžarskimi, avstrijskimi in drugimi melodijami nastopala po Sloveniji. Kasneje, 1983 so se preimenovali v Beltinsko bando, leta 1991 se jim je pridružil še Vlado Kreslin, s katerim so nastopili na zimski olimpijadi v Albertvillu in posneli albuma Spominčice ter Najlepša leta našega življenja. Slednjega so ob izdaji posvetili Mišku Baranji, ki je 21.6.1993 umrl v Murski Soboti. Baranja je tekom svoje kariere tudi poučeval mlade naslednike, violiniste in cimbaliste, med njimi je tudi Andi Sobočan, ki ravno tako nadaljuje s poučevanjem in vzgajanjem naslednikov, saj je edini v Sloveniji, ki poučuje igranje na cimbale. Soboška občina mu je leta 1988 podelila visoko občinsko priznanje, od leta 2008 pa imajo v Murski Soboti tudi ulico, ki nosi njegovo ime.

Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, je ob priložnosti izpostavil, da je Miško Baranja v Prekmurju glasbena legenda, ki je razvijal glasbo na vseh področjih. Doda, da se romska glasba v prekmurskem prostoru izgublja in ni to tisto, kar je bilo pred desetimi leti in več, pa tudi mladi tega glasbenika ne poznajo dovolj. »To je tudi eden od vzrokov, da smo to organizirali, da se spomnimo te izvrstne prekmurske glasbe in legende, kot je bil on,« dodaja Muc.

Miško – Mihael Baranja

Miško Baranja (rojstno ime Mihael Baranja, Miška Baranja), glasbenik, cimbalist (rojen 10. 4. 1920, Vanča vas; umrl 21. 6. 1993, Murska Sobota), je rojen očetu Jožefu, glasbeniku, violinistu, in materi Tereziji, roj. Cener. S številčno romsko družino so živeli v Rimski čardi. Baranja je cimbale začel igrati z desetimi leti, 1934 se je na očetovo pobudo začel učiti glasbene teorije in notnih zapisov pri Ladislavu Šipoši iz Čakovca. 1939 se je pridružil očetovi Baranja bandi. Po drugi svetovni vojni je Miško Baranja banda (v osnovni zasedbi Miško Baranja na cimbalah, Elemir Baranja na harmoniki in saksofonu, Slavko Ratko na bobnih in basu, Štefan Banko na klarinetu in saksofonu, Evgen Baranja na violini) kot ansambel poklicnih glasbenikov nastopala po vsej Sloveniji. Sezonsko so mdr. bili zaposleni v hotelu Golf na Bledu (1955), kavarni Central v Murski Soboti (1956, 1962–67), termah Dobrna (1957, 1959), kavarni Astoria v Mariboru (1958), hotelu Diana v Murski Soboti (1967). Igrali so v mali (od štiri do pet glasbenikov) ali veliki (do okoli ducat glasbenikov) zasedbi. 1960 se je Baranja z bratom Elemirom in družino preselil v Nemčavce, kjer so 1966 odprli gostilno.

Konec šestdesetih let 20. stoletja se je Baranja pridružil Kociper-Baranja bandi (v zasedbi Janez (Janči) Kociper na violini, Jožef (Joužek) Kociper na kontrabasu, Miško Baranja na cimbalah in Anton (Toni) Rajnar na klarinetu) ter začeli nastopati po folklornih festivalih, mdr. na Smotri v Zagrebu (1969). 1983 so se preimenovali v Beltinško bando in igrali kot orkester (okoli ducat glasbenikov) ali v mali zasedbi (poleg članov Kociper-Baranja bande je vključevala še Rudija Horvata na drugi violini in Darjo Žalik kot vokalistko). Njihov glasbeni repertoar je obsegal prekmurske ljudske pesmi in plese (čardaš, tkalečka, šamarjanka, štajeriš, sotiš), polke, popevke, avstro-ogrske šlagerje, opere in marše. V sklopu Druge godbe so 1986 nastopili v ljubljanskih Križankah in pridobili naklonjenost mladih, zato sta Center interesnih dejavnosti mladih Ljubljane in Glasbena mladina Slovenije organizirala večer ljudske glasbe iz Prekmurja, na katerem so 1987 v Viteški dvorani Križank posneli koncert in ga izdali pod naslovom Beltinška banda – ljudska glasba iz Prekmurja.

Leta 1991 se jim je pridružil Vlado Kreslin, s katerim so mdr. 1992 nastopili tudi na Zimski olimpijadi v Albertvillu. Posneli so album Spominčice (1992), istega leta pa izvedli koncert v SNG Maribor v koprodukciji Radia Maribor in TV Slovenija. Koncert so posneli in izdali kot album Najlepša leta našega življenja (1993), posvetili pa so ga pokojnemu Mišku Baranji. 1990 je Beltinška banda dobila podmladek – Marko bando, njen prvi mentor je bil Miško Baranja.

Baranja je v primerjavi z madžarskimi cimbalisti igral počasneje in s čistimi akordi; vsako skladbo je začel z instrumentalnim uvodom, nadaljeval z domiselno harmonizacijo ter spremljavo melodije z razloženimi akordi in bogatimi okraski. Poleg cimbal je igral še harmoniko in vibrafon. Kot solist je bogatil nastope skupin, poučeval je mlade naslednike, cimbaliste in violiniste…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: