ponedeljek, 24 februarja, 2020

Z razstavo v Methansovi hiši so se spomnili borca za severno mejo, ki je bil rojen pred 125 in umrl pred 100 leti

Prav v letu, ko smo obeležili 100. letnico bojev za severno mejo, mineva tudi 100. obletnica smrti domoljuba, borca za severno mejo in osvoboditelja Mežiške doline Franja Malgaja. Maistrov častnik, pesnik in borec Malgaj se je rodil 10. novembra 1894 (Hruševec pri Šentjurju), umrl pa je 6. maja 1919 (Tolstni Vrh na Koroškem). V ta namen so njegovi rojaki iz Šentjurja pripravili kar nekaj dogodkov, med drugim je tudi Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki ga vodi Dragan Podovac, pripravilo likovno kolonijo Ipavčeva paleta II, z naslovom „Malgaj na severni meji“. In v organizaciji Methansove hiše z Zgornjega Dražen Vrha, v sodelovanju z občinama Šentjur in Šentilj, so omenjeno razstavo prenesli tudi v Methansovo hišo, kjer se je ob odprtju razstave trlo ljudi, ne le domačinov iz Slovenskih goric, temveč je prišlo za en avtobus gostov tudi iz občine Šentjur.

Kot je ob dogodku povedala voditeljica sporeda Polonca Jazbinšek, so Gostujočo razstavo 42 slikarskih in kiparskih del udeležencev likovne kolonije Ipavčeva paleta II v Methansovi hiši odprli ob nacionalnem projektu Ta veseli dan kulture in ob zaključku Malgajevega leta v občini Šentjur, ki je letos potekalo ob 100. obletnici smrti Franja Malgaja. Ob odprtju razstave, kjer je na ogled postavljena tudi dokumentarna razstava o Franju Malgaju, častniku generala Rudolfa Maistra, so prisotne pozdravili župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab, podžupanja občine Šentjur Silva Koželj, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur Judita Methans Šarlah, direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset, gostitelj razstave Leopold Methans, ki je med drugimi tudi il udeleženec omenjene likovne kolonije Ipavčeva paleta, ki enako kot razstava, nosi naslov po sloviti šentjurski dinastiji Ipavec, katere potomec – Joži Ipavec je bil slikar in scenograf. Na septembrsko kolonijo v mesto Ipavcev so sicer prišli tako ljubitelji kot akademiki iz vseh koncev Slovenije in celo tujine. Prišli so in se prepustili likovnemu ustvarjanju in kiparjenju na temo šentjurskega rojaka Franja Malgaja. Malgaj je mimo grede bil tesno povezan z Rudolfom Maistrom, ki ima posebno mesto v občini Šentilj, v kateri praznujejo občinski praznik prav na dan njegovega rojstva.

Po pozdravu domačega župana in gostujoče podžupanje, je več o Malgajevem letu in o letošnji Ipavčevi paleti povedala Judita Methans Šarlah iz občine Šentjur, samo dokumentarno razstavo o Franju Malgaju, častniku generala Rudolfa Maistra, ki je nastala v izvedbi Knjižnice Šentjur v sodelovanju z Domoljubnim društvom Franja Malgaja Šentjur, in sploh o kratkem, a plodnem Malgajevem življenju pa je spregovorila direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. Razstava Malgaj na severni meji je razdeljena na tri sklope. V prvi sklop spadajo dela z likom osrednje figure, lik mladega vojaka oficirja, predstavljenega kot portret; v drugem sklopu se predstavljajo avtorji z deli specifične osebne motivike in tudi uporabe posebnih likovnih tehnik, v tretjem sklopu pa se predstavljajo kiparji, katerih dela večinoma skrivajo ime Franjo Malgaja. Množice prisotnih je vmes prisluhnilo lepim domačim pesmicam, katere so zapeli Pevci ljudskih pesmi Zgornja Velka, ki pojejo predvsem pesmi iz domačega kraja in bližnje okolice, za uvod pa so zapeli prav Ipavčevo pesem Slovenec sem. Za prijetno vzdušje, med druženjem po odprtju razstave pa so poskrbeli člani ansambla “Šentjurski muzikanti”, ki od leta 1997 izvajajo avtorsko narodno-zabavno in ljudsko glasbo ter stare avstrijske in češke koračnice.

Franjo Malgaj je sicer bil izredno narodno zaveden Slovenec. Zanimal se je za slovensko zgodovino in narodopisje. Prav tako pa je imel zelo rad slovenske ljudske pesmi in je tudi sam pisal pesmi. Poročnik Franjo Malgaj, častnik generala Rudolfa Maistra, borec za severno mejo, je prvi slovenski častnik, ki je s svojo enoto prostovoljno prišel na Koroško, da bi koroške Slovence priključili njihovi matični domovini. Malgajeva zasluga je, da je Mežiška dolina (ki danes šteje skoraj 26.500 prebivalcev) pripadla Jugoslaviji oz. matični domovini Sloveniji. Prva svetovna vojna je močno spremenila odnose med »velikimi in malimi ljudmi« in tudi vplivala na razmah pismenosti. Vojaki na frontah so svoje vojaško življenje neposredno dokumentirali v osebnih dnevnikih, pismih, spominih in na razglednicah, ki so jih pošiljali domačim. Po zaslugah sorodnikov se je ohranila tudi obsežna korespondenca Franja Malgaja, ki je sestavni del razstave. O Malgaju največ pove stavek, da je „bil najbojevitejši borec Rudolfa Maistra, ki je ob koncu prve svetovne vojne preprečil, da bi Mežiška dolina pripadla Avstriji in je močno vplival na današnji potek severne meje na Koroškem.

Za tiste, ki ga malo manj poznajo kaže omeniti, da se je Malgaj, ki je (6.5.1919) padel v bojih na Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem, rodil (10.11.1894) v Hruševcu pri Šentjurju, kot peti od devetih otrok. Njegov oče mu je kljub borni plači železniškega čuvaja omogočil šolanje na gimnaziji. Oktobra 1914 je bil vpoklican. Končal je šolo za rezervne častnike in se v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Za ponovno zavzetje postojanke Monte Celebije na Južnem Tirolskem (1916) je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost in povišan v nadporočnika. Po propadu Avstro-Ogrske se je v Celju pridružil slovenski vojski. Zaradi lakote, izkoriščanja, protivojnega in proti bogataškega razpoloženja se je v Mežiški dolini v začetku novembra 1918 pričelo vsesplošno ropanje. Okoli 2000 delavcev je ustavilo delo in začelo ropati vojaške transporte, trgovine, gostilne in večje kmetije. Narodni svet za Mežiško dolino je zaprosil celjsko garnizijo za vojaško pomoč. 6. novembra 1918 je Malgaj zbral oddelek prostovoljcev in odšel z njimi na Koroško. V dveh dneh je oddelku uspelo obvladati kaotično stanje v Mežiški dolini. Malgajeva četa se je povečala na sedemdeset prostovoljcev in 23. novembra vkorakala v Pliberk, 30. novembra pa v Velikovec. Dan kasneje pa so ubranili še napad močnejših avstrijskih sil iz Celovca. V letih 1918–1919 je v Velikovcu izdajal list Jugoslovenski Korotan. Po ukazu Narodne vlade so ga poslali z bojišča v Guštanj (Ravne na Koroškem) z nalogo, da osnuje nekakšno vojaško okrožje. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 je pri Tolstem vrhu nameraval s četo ustaviti sovražnika, vendar naj bi se ponesrečil z ročno bombo. Posmrtno je bil odlikovan z redom Karađorđeve zvezde z meči 4. stopnje. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nemške oblasti podrle, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Malgajev pogum in značaj je popisal Prežihov Voranc v romanu Požganica…

Tags: , , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: