Skip to content

Bakos.si

Slovenski psi tudi v letu 2021 še vedno na verigah in neprimernih pesjakih

Za avtomobil poskrbimo in ga spravimo v garažo, psa pa pustimo na mrazu in kratki verigi

Letošnja nekoliko bolj mrzla zima, kot smo jim bili priče v minulih letih, je spet obudila žalostno razmišljanje o tem, kako v naši demokratični družbi še vedno zamujamo pri urejanju različnih zadev. Ko so na družbenih omrežjih zakrožile žalostne fotografije psov, ki so vklenjeni v verigah na odprtem prostoru, na ledu in snegu, ali pa v neprimernih „pesjakih“, živi zmrznili in seveda poginili, so mnogi ljubitelji štirinožcev obnemeli. Nekateri so menili, da gre predvsem za živali iz nekaterih držav Zahodnega Balkana, kjer so hišni ljubljenčki v večini primerov je „nepotrebna stvar“, a žal temu ni tako. Med mrtvim štirinožci je bil tudi lep pes iz okolice Ptuja, ki je zmrznil nedaleč od domačega hleva, kjer bi si gotovo našel malo toplega prostora, kjer ne bi doživel toliko trpljenja v zaključku svojega dobesedno „pasjega“ življenja. To je šokiralo mnoge slovenske ljubitelje živali, ki nikakor ne morejo verjeti, da se lahko v naši državi dobrih 20 let v tretjem tisočletju, dogaja kaj takega. Žal bo tako še kar nekaj časa, kajti v Sloveniji je pripenjanje psa na verigo še vedno dovoljeno. Ker se zahodni svet in tudi številne evropske države odločajo za prepoved verig, v Društvu za dobrobit živali AniMa že dalj časa pozivajo k podpisu peticije za prepoved njihove uporabe.

Slovenski zakon o zaščiti živali, ki je verjetno eden najbolj zastarelih daleč naokoli še vedno dopušča, da ima lahko skrbnik psa na verigi, a tudi tukaj so določena pravila: Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov in mora psu omogočiti gibanje v krogu šestih metrov. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico, veriga pa mora biti čim lažja, še določa pravilnik in dodaja, da ni dovoljeno privezovati psov, mlajših od šest mesecev, visoko brejih psic in psic z mladiči. Vse naše sosede, tudi Hrvaška, so medtem z zakonom verige strogo prepovedale, naša zakonodaja, ki bi se naj v kratkem spremenila, pa odprave verig ne predvideva. Pobudniki omenjen peticije, društvo AniMa, v obrazložitvi poudarja, da dolgotrajno privezovanje psov na verigo lahko povzroči hude spremembe v vedenju in fizičnem razvoju psa. Ker so psi družabna bitja, ki živijo v skupnosti z ljudmi, je prisilna ločitev psihično mučenje, izpostavljajo v društvu. V omenjenem društvu so prepričani, da v Sloveniji živi okoli 10.000 psov, ki so 24 ur na dan, 7 dni v tednu, v pripeki, v ledenem mrazu, neprimerno hranjeni, nikoli sprehajani, z vedenjskimi in fizičnimi težavami, brez interakcije s človekom ali okolico priklenjenih na verige ali zaprti v premajhne pesjake.

Pozimi jih veliko zmrzne, poleti jih veliko umre zaradi vročinskega udara oz. srčnega zastoja, pogosteje imajo obolenja ledvic in srca. Popolnoma so ranljivi za druge živali in ljudi, saj se ne morejo umakniti. Največ privezovanja na verige je na ruralnem območju, kjer so lastniki še vedno prepričani, da »pes sodi le na verigo«. Živali imajo v našem pravu še vedno poseben položaj – lastnik z njimi lahko prosto razpolaga in z njimi ravna na način, ki je določen v okviru minimalnih zakonsko postavljenih omejitev. „Aprila 2019 smo s podporo drugih društev za dobrobit in zaščito živali ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Aleksandri Pivec, izročili več kot 11 tisoč podpisov državljanov RS s peticijo, ki je zahtevala prepoved prakse omejevanja gibanja psov s pripenjanjem na verige in zapiranjem v premajhne pesjake, mnoge od njih za celo življenje. Ministrica je takrat zagotovila, da že preučujejo možnosti za ureditev tega področja, a da se soočamo z neodgovornim ravnanjem lastnikov, zato je treba k rešitvi problema pristopiti celovito in preučiti vse možnosti. V državah, ki so na tem področju naprednejše, rešitve, ki jih je obljubilo preučiti MKGP, že dokazano delujejo. Z zakonom je prepovedano privezovanje psov na verige in podobne priveze, prepovedani so tudi premajhni pesjaki v Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski, Belgiji, Malti, na Madžarskem, Hrvaškem. Privezovanje psov na povodec je dovoljeno med sprehodi in med veterinarskimi postopki. Povodcev in verig nikakor ne moremo enačiti, saj je pes na povodcu v gibanju in interakciji s svojim skrbnikom. Zakoni teh držav določajo nove specifikacije za pesjake in ograjene dele dvorišča. Ograjen del dvorišča psu omogoča gibanje, opazovanje okolice in bližino ljudi, hkrati pa preprečuje psu pobeg in samostojno potepanje“, trdijo v društvo AniMa.

MKGP ne preučuje več možnosti oziroma rešitve za ureditev tega problematičnega področja, ker po zadnjem javnem odgovoru ministrstva, v Sloveniji še ni napočil čas za to spremembo, saj je tradicija privezovanja psov in zapiranja v neustrezne pesjake še vedno močno zakoreninjena. S tem odgovorom se v društvih seveda nikakor ne morejo strinjati, predvsem zaradi dolgoletnih izkušenj s psi, ki živijo privezani na verige ali zaprti v malih pesjakih in seveda zaradi vseh znanstvenih dokazov, da je veriga in podoben način omejevanja gibanja in interakcije z okolico za psa psihično in fizično mučenje. „Zakon o zaščiti živali je bil pri nas zadnjič spremenjen leta 2013, zato je sprememba Zakona o zaščiti živali nujno potrebna, prav tako je RS zaradi neizpolnitve obveznosti s tega področja prejela uradni opomin Evropske komisije. Vlada in DZ bi morala nujno sprejeti novelo povsem zastarelega Zakona o zaščiti živali, v katerem bi bilo pripenjanje psov na verige in zapiranje v neustrezne pesjake opredeljeno kot mučenje, a kot kaže zaradi zgoraj omenjenega mnenja MKGP še ne moremo pričakovati izboljšanja“, žalostno ugotavljajo pri AniMa, kjer dodajajo, da psi izkušajo iste psihične in čustvene bolečine kot ljudje. Ko napadalnega psa osvobodimo življenja z verigo okoli vratu, se njegovo vedenje hitro normalizira, izgubi agresivna nagnjenja in radovedno raziskuje svoje širše okolje.

Privezovanje na verigo je za psa zelo nevarno, saj povzroči hude spremembe v obnašanju in v fizičnem razvoju ter predstavlja mučenje psa. Veriga je oblika prisile, je kratenje svobode gibanja ter povzroča psihične in fizične spremembe psa, saj so v nasprotju z njegovimi naravnimi potrebami in vedenjem. Pes je omejen na majhen del ozemlja, zato se kmalu pojavi povečana agresivnost, saj njegov prostor tako postane kraj, ki ga mora braniti za vsako ceno. Psi na verigah so zato pogosto napadalni in veliko lajajo. Stroka je prepričana, da je prisilna ločitev in omejitev gibanja psihično mučenje, saj pes razume ločitev kot stalno izključitev iz krdela in kot kaznovanje. „Zaradi agresivnosti psov, ki je že v osnovi posledica privezovanja, so redko deležni najmanjše pozornosti. Veriga se pogosto zaplete za druge predmete, zato imajo psi velikokrat poškodbe vratu in hrbta, v najhujših primerih lahko povzročijo celo smrt. Psi, ki so stalno privezani, postanejo nevrotični, nesrečni, vznemirjeni in pogosto agresivni, pojavi se apatičnost ter druge nenadzorovane oblike vedenja (vrtenje v krogu, lovljenje svojega repa, nervozna hoja gor in dol kolikor dopušča dolžina verige, neprekinjeno lajanje in zavijanje). Privezani psi pogosto ne dobijo zadostne oskrbe, trpijo zaradi neprimerne prehrane, sklede z vodo so prevrnjene in umazane, veterinarska oskrba je neprimerna ali je sploh ni, izpostavljeni so hudim temperaturnim nihanjem, ko ostarijo se pogosto zgodi, da kmet pokliče lovca, ki psa ustreli“, žalostno ugotavljajo ljubitelji psov, ki se vedno odzovejo na upravičene prijave o trpinčenju psov, a največkrat inšpektorat ne najde nobenih večjih nepravilnosti.

„Psi, ki v blatu brez zavetja čuvajo vikende privezani na verigo; kratkodlaki starejši pes živi na betonu, pripet na težko verigo; pes priklenjen na verigo za hlevom, s ključavnico med ovratnico in verigo, lastnik ključa ni več našel; mala, pinču podobna psička, breja na verigi, lastnik meni, da je sterilizacija nedopustna, saj je poseg v naravne potrebe psa; romska naselja so vedno znova polna shiranih, bolnih mladičev; pes, ki se mu je veriga zarila v vrat in je težko požiral hrano. Takšnih in drugačnih primerov je mnogo, človekova neodgovornost ne pozna meja. Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o zaščiti hišnih živali določata pogoje, ki nikakor niso v korist živali, temveč samo v korist lastnika. A ta kruta nespametna tradicija se ne bo prekinila, ne bo se sledilo naprednejšim državam in njihovim dobrim praksam, ker pri nas zaradi kmetijskih deležnikov za takšen korak humanosti v 21. stoletju še ni napočil čas. Praksa privezovanja psov na verige in zapiranje v pesjake se mora prepovedati, da bodo lahko psi živeli življenje, ki ga je vredno živeti“, žalostno ugotavljajo v Društvu za dobrobit živali AniMa, in dodajajo, da „psi niso več samo čuvaji hiše ali posestva, temveč partnerji oziroma spremljevalci, družinski člani in včasih tudi terapevti. Lastniki bi jim namesto verige morali urediti drugačne, boljše bivalne razmere. V društvu AniMa smo zato odločeni, da je prišel čas za prepoved verig, ki so jo uspešno sprejeli že v številnih državah…“

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: