Skip to content

Bakos.si

Madžar je proti Italiji peljal 17 pasjih mladičev!

Na črnem trgu bi zaslužil najmanj 34.000 evrov, a so ga prestregli slovenski policisti; Marko Oman: Raje po psa v zavetišče, kot ga kupovati

Ne zgodi se redko, da tihotapci majhnih psov skušajo živalce, za katere običajno niti ne skrbijo kot bi morali, še zlasti za njihove mame, skušajo iz vzhodne in srednje Evrope, čez Slovenijo, odpeljati v Italijo. Večinoma gre za tihotapce iz Madžarske, Slovaške, Romunije, a tudi Poljske, Ukrajine, Moldavije…Zadnji tovrstni primer se je pripetil minuli petek, okoli pol treh zjutraj, ko so koprski policisti v Hrvatinih ustavili 52-letnega Madžara, ki je v prtljažniku vozil kar 17 psičkov, namenjenih prodaji v Italiji. Za deset pudljev in sedem francoskih buldogov, starih okoli dva meseca, je bilo tokrat sicer lepo poskrbljeno (imeli so hrano in vodo), a niso bili čipirani in niso imeli potnih listov oz. dokumenti niso bili pravi, so sporočili koprski policisti.

Psi so bili namenjeni prodaji v Italiji, po prvih podatkih bi vsakega prodali za 2000 evrov. Ob tem je bila obveščena inšpektorica veterinarske uprave, ki je prevzela nadaljnje postopke. Psičke so policisti pospremili v azil za živali v Svetem Antonu. O najdbi so obvestili tudi italijanske varnostne organe, ki zbirajo nadaljnje informacije glede nakupa in prodaje psov. Policisti so Madžaru izdali tudi plačilni nalog po Zakonu o nalezljivih boleznih, ker je kršil omejitev gibanja med 21. in 6. uro, glede ostalih sankcij in ukrepov pa še ni odločeno.

Tudi ob tokratnem poskusu tihotapljenja psov, ki jih je vedno več, ko je veliko povpraševanje, kaže prisluhniti Marku Omanu iz Zavetišča Ljubljana, ki je prepričan, da je posvojitev boljša odločitev od kupovanja štirinožnih prijateljev. „Ne kupuj, posvoji“ je namreč slogan, misel številnih zavetišč po svetu. In zakaj posvojiti in ne kupiti? Ni skrivnost, da ljudje večino stvari izbiramo na podlagi izgleda – všečnosti. In nakup ali posvojitev psa v veliki večini ni izjema. Toliko različnih pasem, oblik, velikosti, barv, zaraščenosti… psov je nastalo prav zaradi všečnosti. Eni so širši javnost bolj všečni, drugi manj, določeni le ozkemu krogu ljubiteljev. In dokler bo povpraševanje, bo ponudba. Večje kot je povpraševanje, višja, bolj zasoljena je cena. Več je kvazi rejcev – mučiteljev mamic in mladičev, ter tihotapcev, ki na račun naivnosti bodočih lastnikov, mastno služijo.

In kmalu sledijo ”ponaredki” – psi, ki ”so pasemski, samo rodovnika nimajo”. „So pa zato veliko ceneje. In tako se lahko tudi tisti s tanjšo denarnico ponaša s ”finim” psom, ne da bi se spraševali od kod so psi (navadno že nebogljeni mladiči), kaj so doživeli, kako živeli … Samo, da so luštni in poceni. A kmalu lahko zelo dragi. Veliko je še neukih skrbnikov, veliko nepoučenih, nepripravljenih novih skrbnikov, ki padejo v kremplje zaslužkarjem, nasedejo prepričljivim zagotovilom oziroma niti ne preverijo kaj vse morajo kot novi lastnik zagotoviti po predpisih oziroma potrebam prevzete živali. Posledica pa so v zadnjem času številni poskusi legalizacije psov preko zavetišča, težave z izpolnjevanjem pogojev za uvoz oziroma registracijo in s tem povezani precejšnji stroški. Še hujše pa so zdravstvene težave genetsko degeneriranih in/ali imunsko oslabelih, necepljenih, polnih parazitov mladičev, ki neredko v kratkem času tako hudo zbolijo, da jim niti veterinarji ne morejo pomagati. Redke, ki jim uspe, čaka težka in naporna pot okrevanja, da o stroških sploh ne govorimo…“, poudarja Marko Oman.

Po njegovem so psi v zavetiščih preverjeni, morajo biti oskrbovani v skladu s predpisi (odpravljeni paraziti, cepljeni proti kužnim boleznim), praviloma zdravi oziroma je posvojitelj opozorjen na morebitne znane zdravstvene posebnosti. „Psičke morajo biti sterilizirane, veliko zavetišč pa tudi kastrira samce. Tako so psi iz zavetišča v primerjavi z ostalimi v veliki večini primerov veterinarsko veliko bolje oziroma sploh oskrbljeni. Kar je boljša garancija, da bo novi član zdrav in pričakujemo lahko le redne stroške. Seveda obstaja možnost izjem, vsaj veliko skritih bolezni ni mogoče ugotoviti, dokler se ne pojavijo znaki“, dodaja Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: