ponedeljek, 6 aprila, 2020

V bližini zagrebškega letališča Franje Tuđmana pri Veliki Gorici odkrili nenavadno a tudi nevarno mačko

Pred nedavnim smo poročali o napovedani nenavadni dražbi, kjer naj bi zaradi dolga od 400 evrov, na dražbi zaradi sodne izvršbe okrajnega sodišča v Ljubljani, prodajali divjo mačko, pravzaprav afriškega servala. In tudi zaradi pritiska javnosti do dražbe ni prišlo, se pa je tovrstna mačka sedaj pojavila v naravnem okolju v bližini hrvaške prestolnice Zagreba, natančneje nedaleč od tamkajšnjega letališča Franje Tuđmana. Gre za območje Turopolja, kjer je večina prostora zaradi raznolikosti flore in favne, ter pestrosti živalskega in rastlinskega sveta zaščiten kot območje Natura 2000. In tam si je serval na pravem, a zaradi lovcev tudi nevarnem mestu, našel življenjski prostor. Niče nenavadnega bi dejali, če se mediji pri južnih sosedih ne bi razpisali, da gre za „servala, ki je pobegnil lastniku iz Slovenije“. Ali trditve držijo je težko preveriti, prav tako pa nihče ne more trditi, da gre za servala, ki je pred nedavnim bil predmet napovedane dražbe.

Mačka se zaenkrat mirno sprehaja po „Turopljskem lugu“, kjer si je očitno našla pravi prostor za preživetje. Nekateri domačini jo občasno srečajo ali vsaj na daleč vidijo in fotografirajo ali naredijo krajši video posnetek. Tako je nek moški naredil video posnetek in dejal, da se srečal „veliko evroazijsko mačko – risa“, a temu ni bilo tako. Ko so si žival ogledali strokovnjaki Veterinarske fakultete v Zagrebu so potrdili, da tukaj še zdaleč ne gre za risa temveč za servala – afriško subsaharsko divjo mačko! Kot so povedali na omenjenem fakultetu, je serval mačka srednje velikosti, ki naraste do 80 cm in teže od 18 kg, večinoma pa hrani glodavcem in manjšimi pticami. Zaradi svoje lepote takšna žival na črnem trgu divjih živali dosega visoko ceno, tudi 8.000 evrov in več. Sicer pa občan, ki je servala fotografiral tudi, da je imel okrog vratu ovratnico, kar potrjuje, da le ne gre za divjo žival, temveč je dejansko pobegnila od lastnika, ali pa se je slednji naveličal in jo odvrgel na naravno okolje. Ker pa je težko verjeti, da bo žival preživela zimo, skušajo nekateri sedaj najti njenega lastnika, ljudem pa vseeno svetujejo, da se ji ne približujejo, ker je kljub udomačenosti lahko nevarna do neznanega človeka.

Ljubitelji živali na Hrvaškem se bojijo, da bo „kakšen nevesten lovec ustrelil nedolžno muco, misleč da gre za risa“, čeprav so omenjenega servala menda že fotografirali tudi tamkajšnji lovci. Kljub vsemu so ljubitelji živali odgovornim predlagali, da tavajočega servala „uspavajo“ in ga pospravili v zavetišče, oziroma vrnejo lastniku. Naši strokovnjaki predlagajo, da bi muco s hrano „nakrmili“ z uspavalom (denimo: miligram apaurina na kilogram teže) in ko bo omotična, jo ujemejo v ribiško mrežo ali podobno reč. Ob tem veterinarka Smiljana Nabergoj, dr. vet. med., ki pogosto „lovi“ živali predvsem odsvetuje kakršnokoli streljanje, ker lahko žival poškodujejo ali pa prestrašijo in nikoli več jo ne bodo prijeli…

Čeprav je serval sicer tipičen prebivalec savane ga najdemo tudi v barjih in bambusovih gozdovih. Najraje se zadržuje na krajih z gostim rastlinstvom, v bližini vode. Suhih predelov se izogiba. Zelo je razširjen v Afriki, južno od Sahare, ne živi pa v gostem tropskem deževnem gozdu in suhih območjih. Serval je dober plezalec in plavalec, najbolj pa ga poznamo kot odličnega tekača. Je samotarska zver in svoj revir označuje z urinom. Ko servali izražajo konflikte, uporabljajo posebno tehniko grozilnih kretenj in glasnih krikov. Uporabljajo pa jih le, če je to nujno potrebno. Do svojih sovrstnikov so napadalne, le v času parjenja, pa še tedaj se raje umaknejo, kot pa bi se pobile. Čas parjenja je pri servalih na določenih regijah različen. Včasih imajo samice celo dve legli na leto. Samce privabljajo z glasnim mijavkanjem. Enega do 4 mladičev se skoti po desetih tednih v skritem brlogu, postlanim s suhim listjem. Po skotitvi so še majhni, nebogljeni in slepi. Mati jih doji do sedmega meseca starosti, v tem času jih pa tudi uči loviti in preživeti. Ko so pripravljeni za samostojno življenje, jih mati nažene s svojega teritorija. Mladiči si nato sami poiščejo svoj revir. V ta namen prehodijo dolge razdalje, ko pa ga najdejo, mu ostanejo zvesti vse življenje.

Večinoma lovi v večernem mraku in ponoči. Izključno lovi ponoči tam, kjer se ljudje ukvarjajo s poljedelstvom. Pleni večinom glodavce, ne odreče se pa tudi zajcem, malim antilopam in ponirkam, pticam, žabam in kuščarjem. Če gre za preživetje, se prehranjuje tudi s termiti, kobilicami in in celo s sadeži. Serval pozna več tehnik lova. Včasih leži v zasedi in čaka na mimoidoči plen. Včasih pa uporabi tehniko presenečenja – se priplazi iz kritja in ko je oddaljen le nekaj metrov, nenadoma v teku napade žrtev. Da bi ujel ptiča, lahko skoči tudi 3 metre visoko. Svoj plen použije takoj, če pa ulovi kaj večjega, pa ga nekaj odstopi tudi drugim…

Video: VEGdanas