sobota, 4 aprila, 2020

Vrhunska atletinja Milica Šumak Zemljič, ki je umrla v 93. letu, je bila pokopana na ljutomerskem pokopališču

Na mestnem pokopališču v Ljutomeru so se svojci, prijatelji in znanci poslovili od vrhunske športnice – atletinje Milice Šumak Zemljič, ki je med drugim bila večkratna državna prvakinja bivše države, najboljša športnica Jugoslavije, športna pedagoginja in Bloudkova nagrajenka, saj je za leto 2015 prejela Bloudkovo priznanje. Takrat je posebej sprejem zanj pripravila tudi aktualna ljutomerska županja, mag. Olga Karba. Milica je umrla v 93. letu starosti, v svoji kratki, a bogati športni karieri je kot nadarjena vsestranska atletinja dosegla zavidljive rezultate, več let pa je bila v vrhu jugoslovanske ženske atletike.

Milica Šumak-Zemljič, rojena 22.4.1927, v Ljutomeru, se je z atletiko začela ukvarjati pri Sokolu, po drugi svetovni vojni pa bila povabljena v Akademski atletski klub Mladost v Zagrebu, kjer je nastopala med letoma 1947 in 1952. V Zagrebu je leta 1948 končala Višjo šolo za telesno kulturo. Kot ena najbolj vsestranskih atletinj svoje generacije je tekla na 60 m, 100 m in 200 m ter 80 m z ovirami. Nastopala pa je tudi v skoku v višino in daljino, suvanju krogle, troboju in peteroboju. Leta 1949 se je začel njen vzpon v vrh jugoslovanske ženske atletike. Leta 1950 je postala posamična državna prvakinja v teku na 100 m, skoku v daljino ter štafetah 4×100 m in 4×200 m. Za reprezentanco je imela prvi nastop leta 1949 (dvoboj Jugoslavija : Švica). Leta 1950 je bila tudi na evropskem prvenstvu v Bruslju. Od reprezentance se je poslovila leta 1952 v Ljubljani, na troboju proti Avstriji in Nemčiji. Istega leta se je odločila končati športno kariero zaradi zdravstvenih težav.

V relativno kratki športni karieri, ki je trajala sicer “le” šest sezon, je osvojila 15 naslovov državne prvakinje posamezno in ekipno ter postavila 13 državnih rekordov. Konec leta 1951 je bila zaradi vrhunskih rezultatov razglašena za najboljšo športnico Jugoslavije in postala šele druga ženska v takratni državi s tem prestižnim nazivom. Leta 1953 se je vrnila v Ljutomer, se poročila in začela poučevati športno vzgojo v Ljutomeru, vse do upokojitve leta 1981. Svoje življenje je posvetila športu in pedagoškemu delu z mladimi.

Mnoge generacije športnikov in dijakov širšega območja Prlekije se po lepem spominjajo svoje „tovarišice“, ki jih veliko naučila. Naj ji bo lahka slovenska in prleška zemlja, katero je vedno imela najraje in se je vedno tja vračala.

Tags: , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: