četrtek, 2 aprila, 2020

Želijo primerno obeležiti pomen slovenskega športa, ki največ naredi na promociji naše države; Praznik naj bi bil na dan ustanovitve prvega telovadno društvo na Slovenskem, Južni Sokol

Prav danes, ko je Društvo športnih novinarjev Slovenije je na prireditvi Športnik leta v Cankarjevem domu podelilo priznanja najboljšim športnikom v letu 2019 (Mimogrede, najboljša športnika Slovenije za leto 2019 sta športna plezalka Janja Garnbret in kolesar Primož Roglič, najboljša ekipa pa moška odbojkarska reprezentanca Slovenije. Nagrado za najbolj obetavno mlado športno osebnost, ki jo DŠNS podeljuje od leta 2014, je letos prejela teniška igralka Kaja Juvan, nagrado za fair play pa biatlonec Alex Cisar op.p.), je potekal še en pomemben dogodek povezan s športom. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer je namreč sprejela delegacijo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ), predsednika Bogdana Gabrovca, prvega podpredsednika mag. Janeza Sodržnika in olimpionika Miroslava Cerarja. Povod za srečanje je bila vložitev sprememb Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, s katero bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) na pobudo OKS-ZŠZ v vladno proceduro vložilo predlog razglasitve novega državnega praznika 1. oktober – Dan slovenskega športa. Z Dnevom slovenskega športa kot državnim praznikom, bi po mnenju ministrice mag. Klampfer ”primerno obeležili pomen slovenskega športa”.

Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD), ki spada v pristojnost MDDSZ. Ministrica mag. Ksenija Klampfer je pobudo podprla s predlogom novele ZPDPD, s katero bo MDDSZ Vladi RS v pričetku naslednjega leta v odločanje predlagalo določitev novega državnega praznika, t.j. 1. oktober za Dan slovenskega športa, ki bo poudaril in urejeval pomen športa in na katerega bi se organizirali različni športni dogodki in prireditve ter na ta način športu dali ustrezno obeležje na državni ravni. Predlog novele ne predvideva ta dan kot dela prost dan. ”Šport ima moč povezovanja ne glede na starost ali socialno pripadnost, ima številne pozitivne učinke na posameznikovo življenje in pomembno vpliva na družbo kot celoto ter predstavlja pomemben simbol narodove identitete za Slovenke in Slovence. Zato je prav, da pomen in veličino športa obeležimo tudi v obliki državnega praznika” je poudarila ministrica mag. Klampfer. Predstavniki OKS-ZŠZ so na današnjem srečanju poudarili, da „si bodo skupaj z vsemi partnerji prizadevali, da bo ob tem dnevu »športna« cela Slovenija“ ter dodali, da naj „Dan slovenskega športa spodbuja pozitiven odnos do športa in krepi vrednote »biti aktiven«, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje“.

Pobudo za razglasitev novega državnega praznika »Dan slovenskega športa« je Vladi RS, Državnemu zboru RS in predsedniku države podal OKS-ZŠZ, v kateri izpostavlja, da je slovenski šport izjemen, ne le zaradi rezultatov vrhunskih športnikov, zmagoslavja, ponosa in krepitve narodne zavesti, temveč tudi zaradi dejstva, da se po podatkih raziskav s športom rekreativno ukvarja skoraj 80 % vseh sodržavljanov in sodržavljank. Zdrav duh v zdravem telesu dokazano prinaša pozitivne učinke na blaginjo družbe, zato, kot so dajali pobudniki na srečanju z ministrico mag. Klampfer, ”si slovenski šport zasluži svoj praznik”. Odbor Državnega zbora RS za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na 14. nujni seji 1. oktobra 2019 ob obravnavi točke Pobuda za razglasitev državnega praznika »Dan slovenskega športa«, ki jo je dne 30. 8. 2019 podal OKS-ZŠZ sprejel sklepa, da podpira prizadevanja OKS-ZŠZ za promocijo športa, spodbujanje aktivnega športnega udejstvovanja državljank in državljanov ter s tem ustrezno nacionalno obeležitev poslanstva slovenskega športa ter predlaga Vladi RS, da preuči pobudo OKS-ZŠZ za razglasitev državnega praznika športa z imenom »Dan slovenskega športa«.

Zakaj prav 1. oktober?
Natanko 1. oktobra 1863 je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem, Južni Sokol. S tem so bili postavljeni temelji organiziranega športa v Sloveniji. Ustanovitev Južnega Sokola je pomenilo začetek gibanja, ki je spodbujalo k telesni aktivnosti vseh Slovenk in Slovencev ter predstavljalo temelje za razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanje kadrov na področju športa in temelje, na katerih so se zgradili tudi številni vrhunski dosežki naših športnikov. Osnovni poziv ob ustanovitvi Južnega Sokola »zdrav duh v zdravem telesu« je spodbujal k telovadbi in sporočal kako pomembno je gibanje za krepitev telesa in duha. Južni Sokol pa ni predstavljal le organizirane oblike športa, temveč veliko več. Krepitev slovenskega narodnega gibanja, spodbujanje kulturne in narodne zavesti ter vzgajanje k disciplini. Vse to, kar šport pomeni še dandanes in bo tudi v prihodnje.

Delegacija OKS-ZŠZ pri ministrica Kseniji Klampfer (Foto: Arhiv MDDSZ)

Tags: , , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: