Prihodnje leto si želijo srečanje v živo!

Na OŠ Apače so uvodno srečanje v okviru Erasmus+ projekta Let’s CAMOLE izvedli virtualno

Osnovna šola Apače se je letos uspešno prijavila na mednarodni projekt v okviru programa Erasmus+2020, ki ga sofinancira EU. Vrednost projekta, ki traja od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2022, je ocenjena na 196.000 €. Tema projekta se je razvila iz osnovne ideje pozitivnega vpliva na motivacijo in učni uspeh učencev ter povečanja učnih veščin 21. stoletja z manjšimi ali večjimi preoblikovanji učnih prostorov ter z uporabo inovativnih učnih metod. V projektu bodo učitelji in učenci v okviru učnih dejavnosti v partnerskih šolah spoznali primere najboljših praks in se udeležili pouka in delavnic. Učitelji iz različnih evropskih držav si bodo izmenjali izkušnje, primerjali primere dobre prakse, pridobivali nova znanja in jih uspešno prenašali v svoje okolje.

„Naši projektni partnerji Erasmus+ projekta iz akcije KA229 z naslovom Ustvarimo spodbudno učno okolje, so iz Nemčije, Litve, Madžarske, Portugalske in Grčije. Učenci iz držav, sodelujočih v projektu, so prispevali predloge za logotip projekta. Izglasovali smo logotip, ki ga je oblikovala naša devetošolka. Tea Vidnar“, je povedala koordinatorica projekta na OŠ Apače, Renata Jakič.

Kot koordinatorji projekta so se na OŠ Apače so se v septembru in oktobru intenzivno pripravljali na uvodno srečanje, ki pa na koncu ni potekalo tako, kot so si sprva zamislili. Zaradi situacije v zvezi s koronavirusom jih namreč projektni partnerji niso obiskali v živo, ampak so se srečali virtualno, na daljavo. Namesto tridnevnega srečanja so izvedli le dvodnevno, kajti odpadle so načrtovane delavnice v sklopu naravoslovnega dne »Zdravje v šoli«. Učitelji so že pred tem vse pripravili, izdali so tudi brošuro v treh jezikih na temo naravoslovnega dne, a zaradi zaprtja šol ni prišlo do izvedbe. Delavnice so prestavili, saj želijo, da jih spremljajo tudi projektni partnerji. Sicer pa, v uvodnem delu srečanja sta devetošolki, moderatorki Nia Šic Tirš in Izabela Serec, udeležence pozdravili iz Slovenije, dežele na sončni strani Alp, kjer imamo lepot v izobilju. Izvedeli smo še, da OŠ Apače obstaja že od leta 1804 in da jo obiskuje 276 učencev. Predstavili so se pevski zbor, folklora in plesni krožek. Vsak projektni partner je predstavil tudi svojo šolo in državo, iz katere prihaja.

Ravnateljica apaške šole Violeta Kardinar in koordinatorica Renata Jakič sta izrekli dobrodošlico vsem udeležencem z željo, da se v prihodnje srečajo tudi v živo. Sledilo je zelo zanimivo predavanje dr. Tine Bregant, sekretarke na Ministrstvu RS za zdravje, z naslovom Kaj vemo o možganih? Predavateljica je poudarila pomen gibanja in zdrave prehrane za otroke. Izpostavila je, da bi kar 80 % nenalezljivih bolezni lahko preprečili oziroma zmanjšali z zdravim načinom življenja. K uspehu vodijo navade, ki jih otroci dobijo tudi doma: dovolj spanja in gibanja ter ustrezna prehrana. Tudi šole naj načrtujejo dejavnosti, ki učencem pomagajo, da se povežejo z naravo in ostanejo zdravi ter »budni«. Petra Ertl je predstavila in izvedla TRIMinute – videovadnice za kratke gibalno-kognitivne premore med poukom, ki olajšajo poučevanje in krepijo učne sposobnosti otrok. Gre za nov, inovativen, sodoben koncept, ki sledi trendom na področju nevroznanosti ter nacionalnim in globalnim strategijam o vnašanju gibanja v učni proces. Vaje spodbujajo gibalne spretnosti in aktivirajo možgane za lahkotnejše učenje.

Udeleženci so diskutirali tudi o telesni aktivnosti učencev v šoli. V Sloveniji imajo otroci probleme s koordinacijo, povečano telesno težo, kar se letos, v času epidemije, še stopnjuje. Udeleženci so izpostavili tudi, da veliko otrok starši pripeljejo v šolo, saj se nočejo gibati.

Drugi dan srečanja so se udeleženci ukvarjali z zdravjem v šoli in širši skupnosti. Evropske izkušnje so podobne in hkrati zelo različne. Ravnateljica OŠ Apače Violeta Kardinar je izpostavila, da otroci v šoli preživijo dobršen del dneva, kjer pretežno sedijo, klasične učilnice omogočajo manj dinamike. Tudi gibalne sposobnosti in sistematski pregledi ne kažejo spodbudne slike. „Kaj lahko storimo v šoli? Naši učenci imajo ure športa, izbirne predmet šport za zdravje, športne dneve, kar je kljub vsemu premalo“. Ravnateljica vidi rešitev v dinamičnih metodah dela in gibanju, gibalnih premorih med poukom, vse to mora postati del otrokovega vsakdana. Tudi mobilno, fleksibilno in večnamensko pohištvo bi bilo zelo dobrodošlo. V času epidemije je navajanje na osebno higieno in prezračevanje prostorov še bolj ključnega pomena. „Razmišljati moramo tudi o tem, da imajo učenci pretežke šolske torbe, v nekaterih oddelkih je po 27 učencev. Fizično gibanje v majhnih učilnicah je precej omejeno. Na nacionalni ravni imamo v Sloveniji športnovzgojni karton – SLOfit. Učenci imajo sistematske preglede v 1., 3. 6. in 8. razredu OŠ, ki kažejo, da so največji problem pri nas deformacije okostja, stopal, težave z govorom, zobovjem in preveliko telesno težo. Preventivne zobozdravstvene preglede imamo vsako leto v vsakem razredu. Prav tako v sodelovanju z zdravstvenim domom izvajamo program Vzgoja za zdravje, kjer se obravnavajo aktualne teme. Vključeni smo v slovensko mrežo Zdravih šol, prav tako tretji teden v novembru obeležujemo tradicionalni dan slovenske hrane“.

Ravnateljica je tudi izpostavila, da v šoli namenjajo posebno skrb prehrani učencev, vključujejo čim več pridelkov lokalnih pridelovalcev, vsak obrok vsebuje sadje in zelenjavo. Svoje razmišljanje in načrte je na okrogli mizi s šestimi evropskimi šolami delil tudi župan občine Apače, dr. Andrej Steyer, ki je poudaril, da imamo v našem okolju največ težav s kroničnimi boleznimi (kardiovaskularne bolezni, rakava obolenja). Izpostavil je pomen zdrave, ekološko pridelane hrane, gibanje v naravi, ki naj postane naša vrednota, in naše zavedanje, da smo sami odgovorni za svoje zdravje. Odrasli smo namreč zgled mlajšim generacijam. Otroci morajo ozavestiti, da je pomembno živeti z naravo.

Koordinatorji partnerskih šol so predstavili, kako v njihovih državah poteka sistematika zdravniških in zobozdravstvenih pregledov šoloobveznih otrok, vzgoja za zdravje v šolah. Povedali so tudi, kako imajo urejeno prehrano v šoli. Ugotovili smo, da se v nekaterih državah na podoben način lotevajo problematike, v nekaterih državah pa je velik del prepuščen staršem. Izpostavljeno je bilo, da so z okroglo mizo dobili dragocen vpogled v reševanje problematike v partnerskih državah. Ob koncu ERASMUS+ srečanja so udeleženci sicer bili utrujeni, a polni pozitivne energije in optimizma, da se marca 2021 na Portugalskem, ko načrtujejo naslednje srečanje, srečajo v živo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: