ponedeljek, 24 februarja, 2020

Vrtci in šole v znamenju tradicionalnega zajtrka

Dan slovenske hrane, ki smo ga letos obeležili osmič, v ospredje postavlja pomen zdravega prehranjevanja z živili lokalnega porekla, zlasti za otroke. In podobno kot po skoraj vseh vrtcih in šolah po Sloveniji, je tudi v Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Ob tej priložnosti so otroci, skupaj z vzgojiteljicama za vrstnike in goste pripravili tudi priložnostni kulturni program, v katerem so v ospredju bile pridne čebelice in vse kar sodi k dobremu domačemu zajtrku. Prisotne so še pred domačim zajtrkom: kruh, med, maslo, mleko, jabolka…, pozdravili ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič, predstavnik radgonske občine, Boštjan Flegar, zraven pa so bili tudi lokalni čebelarji iz Čebelarske družine Peter Dajnko Gornja Radgona. Vsi oni so otrokom zaželeli čim več zdrave slovenske hrane iz domačega okolja. Podobno je sicer bilo tudi v drugih vzgojno izobraževalnim ustanovam na območju Gornje Radgone, in tudi po vsej Sloveniji, ko so predvsem v šolah in vrtcih, a tudi v številnih podjetjih ter drugih institucijah, tretji petek v mesecu novembru, ko Slovenija obeležuje dan slovenske hrane, na mizi jedi tradicionalnega slovenskega zajtrka, s čimer želijo pristojni širiti zavedanje o pomenu zdrave in lokalne hrane in pomena dobrega zajtrka, ne le za otroke.

Kot je znano, tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane, ki ju obeležujemo vsak tretji petek v novembru, in letos se je to zgodilo osmič, je med drugim namenjen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane in ohranjanja podeželja ter varovanju okolja in naravnih virov. V številnih primerih omenjenega zajtrka so zraven tudi državni, predvsem pa lokalni politiki. Spremlja ga tradicionalni slovenski zajtrk – v vrtcih in šolah je tako okoli 270.000 otrok in ostalih dan začelo s kruhom z maslom in medom, jabolkom in mlekom. Namen tradicionalnega zajtrka je tudi ozaveščati o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. Redno zajtrkovanje je namreč del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga, so poudarili na NIJZ, kjer sicer opažajo, da še vedno dobršen del prebivalcev Slovenije ne zajtrkuje.

Pri obeleževanju dneva slovenske hrane ter izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka so sicer tudi letos sodelovali: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije – pobudnica projekta, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Zveza sadjarskih društev Slovenije. Kmetijska ministrica, dr. Aleksandra Pivec je v poslanici izpostavila pomen zavedanja, zakaj čim več posegati po lokalni hrani, kar ima za posledico preživetje kmeta, podeželja, živilske industrije ter s tem dolgoročno prispevamo k prehranski varnosti. „Ob današnjem dnevu slovenske hrane se želimo še posebej zahvaliti vsem udeležencem v prehranski verigi s sporočilom: »Hvala za naš super zajtrk!«. S tem sporočilom se danes želimo zahvaliti vsem našim kmetijam, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak za vso lokalno hrano, ki jo vsak dan lahko uživamo. S svojim zavzetim delom in vztrajanjem v poklicu kmeta in v živilski industriji nam bogatijo mize, zagotavljajo poseljenost ter izjemno raznolikost podeželja. Poleg ozaveščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bližine in njenih prednostih pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov je prav, da ob dnevu slovenske hrane vsi skupaj pomislimo na naš način prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo“, je dejala ministrica, ki je skupaj s sodelavci, ob glasbeni spremljavi in vrvežu otroške razposajenosti obiskala zajtrkujoče malčke in njihove starše ter stare starše, pri tem pa na kratko izpostavili glavno sporočilo letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka: pomen zdrave hrane pridelane v lokalnih okoljih ter zajtrka kot najpomembnejšega obroka. Hkrati je na kmetijskem ministrstvu potekala tudi tradicionalna tržnica, kjer so kmetje iz različnih koncev Slovenije prodajali lokalne kmetijske pridelke in živila.

Dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012, je torej en najpomembnejših projektov za prehrano otrok in mladostnikov ter tudi opomin ostalim, da je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok. Ob tem je potrebno poudariti tudi, da je zaradi močnih konkurenčnih pritiskov zaščita lokalnih kmetijskih pridelkov in živil na nivoju EU prioriteta, saj se tako zagotavlja njihovo kakovost in krepi zaupanje potrošnikov. Na enotnem evropskem trgu so zato v veljavi skupne evropske sheme kakovosti. Med njimi so tudi zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Nacionalne sheme kakovosti so višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost. Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnje, vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje. Ne nazadnje pa so ključne predvsem odločitve nas posameznikov v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki namreč z izbiro kakovostnih, lokalno in tradicionalno pridelanih živil vplivamo na celotno živilsko verigo. Tu velja izpostaviti proizvajalce hrane, ki se bodo našim željam prilagodili. Na ta način posamezniki s spreminjanjem prehranjevalnih navad lahko izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja ter hkrati poskrbimo za ohranitev planeta.

Država sicer prebivalstvo k zdravim prehranskim odločitvam spodbuja z različnimi ukrepi: s spodbujanjem trajnostnega kmetijstva in biotske raznolikosti v kmetijstvu ter promocijo lokalno pridelane, kakovostne hrane; s pripravo nacionalnih strategij in smernic za zdravo prehranjevanje, ki se uporabljajo pri javnem naročanju in pripravi jedilnikov za vrtce, šole, domove za ostarele, bolnišnice in druge javne ustanove; z zakonodajo zagotavlja standarde kakovosti ter označevanje živil in informiranje potrošnikov; s krepitvijo povezovanja in sodelovanja med sektorji (kmetijstvo, zdravstvo, izobraževanje, okolje, socialne zadeve idr.); z nadzorom nad označevanjem in oglaševanjem živil; z mednarodnim sodelovanjem in prenosom znanj ter dobrih praks iz tujine.

Tags: , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: