torek, 18 februarja, 2020

Sklenili so zanimiv in nadvse koristen čezmejni projekt Flagship Products

Tik pred božično-novoletnih praznikih in ob izteku leta 2019, je potekal v učilnici strežbe v Srednji šoli za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci, prijeten dogodek. Z iztekom letošnjega leta se namreč počasi izteka tudi bilateralno sodelovanje SŠGT Radenci pri projektu Flagship Products, katerega rezultate so predstavili na krajši zaključni prireditvi. Čezmejni projekt, ki je potekal v Podravju in Pomurju iz Slovenije, ter vzhodne in jugovzhodne Štajerske v Avstriji je imel namen intenziviranja turističnega ustvarjanja vrednosti vodilnih produktov naravne in kulturne dediščine (Intensivierung der touristischen Wertschöpfung rund um Leitprodukte des Natur und Kulturerbes). Projekt Flagship Products, ki je potekal od leta 2014, je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. SŠGT Radenci je sodelovala s podobnimi šolami v sosednji Avstriji, kjer so izvajali aktivnosti pod delovnim naslovom »Potencial dediščine za razvoj in trženje vodilnih produktov«. Vodilni partner projekta je Qualifizierungs agentur Oststeiermark GmbH s partnerji iz vzhodne in jugovzhodne avstrijske Štajerske in projektnimi partnerji iz Pomurja in Podravja: SŠGT Radenci, Zavod za inovativnost in podjetništvo Maribor, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter RA Slovenske gorice iz Lenarta.

Kot sta nam na predstavitvi projekta, kjer so prisotni gostje in dijaki lahko poskusili številne kulinarične dobrote, ki so nastale v okviru „vodilnih produktov“, povedali ravnateljica SŠGT Radenci, profesorica Janja Prašnikar Neuvirt, in tamkajšnja profesorica Vida Pelc, je bil cilj projekta Interreg SI – AT razvoj kulinarične in doživljajske ponudbe v povezavi z vodilnimi produkti v regijah vzhodne in jugovzhodne avstrijske Štajerske (Avstrija), Pomurja in Podravja (Slovenija). SŠGT Radenci že vseskozi ozavešča in izobražuje mlade, morda tudi bodoče gostinsko-turistične delavce, širi znanje in prenaša informacije o vodilnih produktih regije po vsej regiji in tudi izven nje. V okviru projekta so potekale številne aktivnosti, med drugim izmenjava dijakov, strokovne ekskurzije in podobna strokovna usposabljanja za področje lokalne gastronomije, ki je dandanes izjemno pomembna za razvoj turizma. Poleg vodja projekta, ravnateljice Janje Prašnikar Neuvirt, so v celotni zadevi z učenci v praksi delali: Peter Pertoci kot učitelj strežbe, ter Zdenka Mesarič in Dušan Zelko za področje kuharstva. In vsi so zadovoljni s projektom predvsem njegovimi pozitivnimi rezultati. Poleg gostiteljev iz SŠGT Radenci je projekt ob zaključku pohvalila tudi strokovna sodelavka vodilnega partnerja Sandra Buritsch iz Qualifizierungs agentur Oststeiermark GmbH, ki se je udeležila zaključne prireditve.

Potem, ko so prikazali kaj so vse dosegli in predstavili jedi iz vodilnih produktov regije, kot so: bezeg, hren, buče, laški fižol, kruh, mleko, med, jabolka in mineralna voda, je jasno, da je SŠGT Radenci, ki ima osrednjo vlogo pri ozaveščanju šiše javnosti o regionalnih posebnostih, ki so jih izvajali v okviru projekta, dosegli svoj cilj. Tukaj je zlasti pomembno tudi ozaveščanje mladih o pomenu in vrednosti prehrane, gibanja in zdravja. Skozi delavnice so pripravljali jedi iz vodilnih produktov regije, hkrati so zbirali recepte in iskali nove možnosti ter ideje kulinaričnega razvajanja. „Ozaveščanje mladih in bodočih gostinsko-turističnih delavcev je nedvomno pravi način širjenja znanja in prenašanja informacij o pomenu zdrave prehrane in gibanja za zdravje ter pomena vodilnih produktov regije“ je med drugim ocenila ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt, ki je zadovoljna, da so potrjeni predvideni rezultati projekta, kot so krepitev ozaveščenosti o regionalnih posebnostih, nova sodelovanja, novi moduli usposabljanja, nove ponudbe produktov in doživetij v povezavi z vodilnimi produkti in zlasti novi turistični obiskovalci regije.

Dolgo časa je sproščeni par, ki sredi narave uživa v bazenu z vročo vodo, obdanem s paro, predstavljal tipično sliko turističnih in zdraviliških regij vzhode Slovenije in avstrijske Štajerske. Ta bi sicer lahko izvirala od koderkoli. Wellness pokrajine so namreč postale svetovni standard turistične ponudbe. Regija je tako izzvana k povečanju svoje prepoznavnosti. Prvi korak k temu je bil projekt Regio Vitalis, skozi katerega sta bili posebna regijska narava in kulinarika prepoznani kot pomembni prednosti regije in s tem postavljeni v središče. Da bi se regija konkurenčno razlikovala od drugih regij, potrebuje več kot to. To so jasno opredeljene regionalne unikatne prodajne točke (USP). Analiza je pokazala, da ima projektna regija daleč največje število termalnih in mineralnih vrelcev, največje območje pridelave jabolk in je nesporno središče proizvodnje bučnih semen v Srednji Evropi. K temu je potrebno dodati tudi druge vodilne produkte, kot sta npr. bezeg, ali med, ki so značilni za posamezne regije. Cilj projekta Flagship Products je tudi v kombinaciji z vodilnimi produkti razviti nove turistične ponudbe in s tem ustvariti izjemna počitniška doživetja, ki jih druga območja ne bodo mogla enostavno kopirati. Skozi izvajanje projekta Flagship Products bo najprej oblikovano partnerstvo vzdolž celotne vrednostne verige posameznega vodilnega produkta (kmetovalci, predelovalci, trgovina, turizem, itd.), z namenom vzajemne podpore in sodelovanja pri njegovem razvoju, trženju in distribuciji. Vse aktivnosti se bodo izvajale po enoviti, bilateralno razviti metodologiji. Za termalno in mineralno vodo, jabolka in bučna semena bodo razvita skupna čezmejna partnerstva. Predvideni rezultati projekta so krepitev ozaveščenosti o regionalnih posebnostih, nova sodelovanja, novi moduli usposabljanja, nove ponudbe produktov in doživetij v povezavi z vodilnimi produkti in zlasti novi turistični obiskovalci regije…

Radenska gibanica

Poleg drugih lokalnih dobrot, ki so nastajale v okviru projekta kaže omeniti, da se je nekako neuradno „rodil“ novi recept za lokalni sladico. Nastala je namreč „Radenska gibanica“, ki je sicer podobna prekmurski sestri, a z nekoliko drugačnimi sestavinami, saj je denimo namesto orehovega nadeva uporabljen bučni. Oče radenske gibanice je učitelj kuharstva na SŠGT Radenci, Dušan Zelko.

In kako nastane nova sladica iz dežele treh srčkov?

Sestavine za 16 oseb (pekač, velikosti 20 x 30 cm):

Krhko testo: 200 g moke, pol žličke pecilnega praška, ščepec soli, 80 g masla, 1 jajce, 50 g sladkorja v prahu, mineralna voda Radenska po potrebi. Vse sestavine za krhko testo združimo v skledi in na hitro pregnetemo, oblikujemo hlebček, ovijemo v prozorno folijo in postavimo za 10 minut v hladilnik.

Makov nadev: 100 g mletega maka, 250 g mesa buče, 60 g medu, mleti cimet. Za makov nadev bučo nastrgamo in stresemo v kozico. Pristavimo in pri blagi temperaturi kratko podušimo, da se zmehča in tekočina izhlapi. Dodamo med in mak, začinimo s cimetom ter pomešamo.

Skutni nadev: 500 g skute, 2 jajci, 50 g rozin, 50 g cvetličnega medu, 2-3 žlice kisle smetane, nastrgana limonina lupinica. Za skutni nadev damo v skledo vse sestavine in temeljito premešamo.

Bučni nadev: 200 g bučnih semen, 60 g sladkorja. Za bučni nadev v kozico stresemo sladkor in pristavimo. Ko nastane karamela, dodamo bučna semena in premešamo. Pražimo 2 minuti, nato pazljivo zlijemo na pekač, prekrit s papirjem za peko, in počakamo, da se nadev ohladi. Ohlajen krokant zmeljemo v sekljalniku.

Jabolčni nadev: 1 kg kiselkastih jabolk, 60 g medu, mleti cimet. Za jabolčni nadev jabolka olupimo, grobo nastrgamo in osladimo z medom ter odišavimo s cimetom.

Smetanov preliv: 300 g kisle smetane, 2 jajci, 150 ml mineralne vode Radenska, vaniljin sladkor po okusu. Za smetanov preliv s šibo razžvrkljamo kislo smetano in jajce ter primešamo Radensko in vaniljin sladkor.

Maščobni poliv: 50 g bučnega olja, 50 g masla. Za maščobni poliv v kozici segrejemo maslo, da se razpusti, nato dolijemo olje in premešamo.

Postopek priprave:

Testo razvaljamo v velikost pekača, ki ga namažemo z maslom. V pomaščen pekač razgrnemo krhko testo, da v celoti prekrije dno. Po testu porazdelimo makov nadev, nato pa pokapamo s smetanovim in maščobnim prelivom. Prekrijemo s plastjo vlečenega testa, nato premažemo s skutnim nadevom, ki ga pokapamo z obema prelivoma, pokrijemo z vlečenim testom, potresemo z bučnim nadevom; tudi bučni nadev pokapamo z obema prelivoma. Pokrijemo z vlečenim testom, potresemo z jabolčnim nadevom, ki ga pokapamo z obema prelivoma in pokrijemo z vlečenim testom. Preostanek preliva premažemo po vrhu in pečemo pri 175-180 °C od 25-30 minut. Ohlajeno pečeno gibanico potresemo s sladkorjem v prahu.

Bezgova omaka: 1 dcl bezgovega sirupa (iz cvetov), 50 g cvetličnega medu, žlička škrobne moke, limonin sok, cimet, 2 žlici gozdnih sadežev (jagode, brusnice, borovnice), voda po potrebi. V malo vode razmešamo škrobno moko, dodamo ostale sestavine in prevremo, po želji omako lahko pretlačimo.

Bezgova omaka je priloga k Radenski gibanici.

Tags: , , , ,

0 Comments

Leave a Comment