Skip to content

Bakos.si

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zasedal v Gornji Radgoni

Člani Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so po tradiciji opravili sejo na sejmu Agra. Tudi tokrat so razpravljali o aktualni, v tem hipu celo najbolj aktualni temi – predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Najpomembnejše pripombe iz razprave o dokumentu je na seji predstavil predsednik odbora Edvard Paulič, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek pa je nanje odgovarjal.

Kot je povedal, se ista vprašanja v razpravah o predlogu načrta kmetijske politike na sejmu Agra bolj ali manj ponavljajo, in sicer o prenosu oziroma neprenosu denarja iz t. i. prvega stebra oziroma neposrednih plačil na programa razvoja podeželja oziroma drugi steber, porabi denarji, kazalnikih učinkov ukrepov, definiciji aktivnega kmeta, denarju, ki naj bil odhajal iz kmetijstva v druge dejavnosti, večji ali manjši podpori ekološkemu kmetijstvu in podobno. Podgoršek pravi, da si pri načrtu strategije številne pobude nasprotujejo in da je zato ne bomo sprejeli soglasno, kot smo zakon o kmetijstvu. Strategija sicer do konca leta 2027 prinaša 1,4 milijarde evrov evropskih sredstev in še približno 250 tisoč evrov, ki jih mora prispevati država. Minister ugotavlja, da dogovora ne bo mogoče doseči,  čeprav so pri nekaterih vprašanjih žena dobri poti pri usklajevanju. Podgoršek pravi, da bodo pri odločitvah sledili ugotovitvam stroke.

Poglede in pripombe so predstavili predstavniki komisije za kmetijstvo Državnega zbora, Kmetijsko-gozdarske zbornice, Sindikata kmetov, Zadružne zveze, Zveze lastnikov gozdov in posamezniki. Agrarni ekonomist Luka Juvančič z Biotehniške fakultete v Ljubljani je povedal, da lahko stroka pomaga tam, kjer gre za izračune posledic spremenjenega načina neposrednih plačil z izračunom možnosti, kje bi bile posledice prerazporeditve čim bolj enakomerno razporejene. Del, ki se nanaša na razvoj, torej naložbe in usmerjanje razvoj kmetijstva in podeželja pa je po njegovih besedah politična odločitev deležnikov, kjer lahko stroka poda podajamo strokovne podlage. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je menila, da mora program podpreti mlade, da je pri spopadu s podnebnimi spremembami potreben tudi pogum, da se deležniki ne smejo pogovarjati predvsem o tem, kdo bo dobil več denarja.

Na prihodnost mladih kmetov je spomnil tudi evropski poslanec Franc Bogovič, po njegovem morajo dobiti večjo podporo, opozoril na propadanje kmetij in pozval k takim ukrepom, ki jih bodo kmetje razumeli.

Direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij gospodarske zbornice Tatjana Zagorc je povedala, da ne razume, zakaj še vedno nimamo organizacij pridelovalcev, saj bi se lahko uspešneje dogovarjale o prodaji kot posamezniki, ter da sta kmetijstvo in živilska industrija soodvisni, za kar je potrebno boljše sodelovanje v verigi. Svoje poglede so predstavili tudi poslanci. Eva Dimic je predlagala, da so ukrepi življenjski in da sledijo pomembnim ciljem. Violeta Tomič je menila, da je odgovor za preživetje kmetov lahko v ekološkem kmetijstvu in kakovostnih izdelkih z višjo dodano vrednostjo. Boris Doblekar ugotavlja, da je uskladitev načrta izredno težka naloga, v kmetijstvu pa pogreša večje spremembe v smeri zahodnega, razvitega kmetijstva. Mojca Žnidarič je pohvalila Pomurski sejem, ker je sejem znova zaživel, Jani Ivanuša pa ob številnim interesih pri strategiji pričakuje bolj jasno družinsko strategijo.

Minister Podgoršek je znova odgovarjal na pripombe, pri čemer upa, da se bodo do konca meseca uskladili pri najpomembnejših vprašanjih. Paulič je ob koncu razprave ugotavljal, da bo težko uskladiti vse interese, saj je manj denarja kot v prejšnji perspektivi in več ob okoljskih zahtev. Dodal pa je še, da bo imel Odbor po usklajevanju še možnost, da doda kakšno spremembo, ki se mu bo zdela potrebna in smiselna.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: