Bo minister Zajc razrešil sekretarja na MOP Briclja?

Aktivisti za ohranitev reke Mure javno zahtevajo razrešitev predsednika slovenske delegacije v bilateralni komisiji za Muro, dr. Mitje Briclja!

– Predstavniki civilne pobude za ohranitev reke Mure so zgroženi nad delovanjem visokega uradnika Ministrstva za okolje in prostor (MOP) v Stalni slovensko-avstrijski komisiji za Muro, dr. Mitja Brejca. Zato so na okoljskega ministra Zajca naslovili javno zahtevo za njegovo razrešitev. Predstavniki CI za ohranitev reke Mure so namreč pred dnevi izvedeli, da je v avstrijskem Altausseeju potekalo zasedanje Stalne slovensko-avstrijske bilateralne komisije za Muro. Na zasedanju omenjene Komisije bi moral sodelovati tudi Boris Bezjak, predstavnik CI za ohranitev reke Mure pred izgradnjo hidroelektrarn in veliki zagovornik revitalizacije reke Mure, ki pa ga predsednik slovenske delegacije dr. Mitja Bricelj, po trditvah iz CI, sploh ni povabil k udeležbi!

„Ta poteza dr. Briclja, sicer sekretarja na MOP RS, je nedopustna, saj pomeni zavestno ignoranco in neupoštevanje veljavnega sklepa okoljskega ministra Simona Zajca iz 17. maja letos, s katerim je minister Borisa Bezjaka imenoval v Komisijo. Poteza pomeni tudi nezakonito delovanje Komisije. Bezjaka je v Komisijo prvi imenoval že bivši okoljski minister Jure Leben, kar je bil prelomen mejnik za vključenost lokalnega prebivalstva v ‘upravljanje’ reke Mure. Bezjak, inženir gradbeništva, je aktiven zagovornik reke Mure, narave in kulturne dediščine ob njej in čezmejnega povezovanja prebivalcev ob Muri.

Opozarjamo, da je dr. Bricelj nenaklonjenost vključitvi predstavnika CI v Komisijo jasno izkazal že na sestanku pri ministru Zajcu, ki je potekal pred izdajo sklepa o imenovanju. V začetku septembra je sledil dopis iz kabineta ministra Zajca, s katerim so nas obvestili, da kljub ‘več poskusom’ dr. Briclja ‘avstrijska stran ne soglaša z imenovanjem predstavnika CI v komisijo in opozarja Slovenijo, da bi s takšnim enostranskim dejanjem kršila meddržavni dogovor oziroma pogodbo, s tem pa bi bilo ogroženo nadaljnje sodelovanje, ki je še kako potrebno za usklajevanje politik glede ohranjanja reke Mure’. Kljub temu pa je, so napisali, dr. Bricelj ‘odločno vztrajal, da se najde skupna rešitev z avstrijsko stranjo, kjer bi predstavniki slovenske CI imeli možnost predstaviti svoja stališča, ki bi jih nato obravnavali na komisiji, pa tudi prejeli informacije o aktivnostih komisije’. Po prejemu tega dopisa je dr. Bricelj poklical Bezjaka in mu v telefonskem pogovoru zatrjeval, da je ovira za imenovanje tudi v poslovniku Komisije. Bezjak je zaprosil za poslovnik komisije, a je iz kabineta ministra Zajca prejel odgovor, da komisija »poslovnika« nima. Prav tako je Bezjak od ministrstva prejel mednarodni dokument, ki določa delovanje Stalne slovensko – avstrijske komisije za Muro, ki je bila leta 1956 ustanovljena na podlagi Sporazuma med FLR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vodnogospodarskih vprašanjih za mejni tok Mure in mejnih vodah Mure, Republika Slovenija pa je sporazum leta 1993 prevzela v svoj pravni red“, razlaga v imenu CI Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije.

. Omenjeni dokument predvsem določa delovanje komisije in vključuje Statut, glede sestave Komisije pa določa zgolj, da ima osem članov, da vsaka država imenuje štiri člane in njihove namestnike ter izmed njih enega imenuje za predsednika državne delegacije, prav tako da lahko vsaka država v delo komisije vključuje strokovnjake. „To torej pomeni, da država članica sama imenuje svoje člane Komisije in da z imenovanjem predstavnika civilne iniciative v Komisijo nikakor ne bi prišlo do kršenja meddržavnega dogovora ali pogodbe! Če je dr. Bricelj vedel, kaj o sestavi Komisije določajo relevantni pravni akti – in to bi bilo od predsednika slovenske delegacije pričakovano -, so njegove izjave o neskladnosti s poslovnikom načrtno zavajanje. Če dr. Bricelj ne razume ali noče razumeti določil meddržavnega dogovora o sestavi komisije in v tem kontekstu prepoznati, spoštovati in upoštevati sklepov dveh ministrov za okolje RS o imenovanju člana Komisije, ne more voditi slovenske delegacije, saj se utemeljeno postavlja vprašanje, kako sicer zagovarja slovenske interese v Komisiji glede upravljanja reke Mure“, dodajajo v CI.

Prepričani so tudi, da ke sodelovanje javnosti, prebivalstva pri upravljanju območij, kjer živijo, podprto z Aarhuško konvencijo! Tako Avstrija kot Slovenije sta h konvenciji zavezani in dr. Bricelj bi po prepričanju CI moral vključitev njihovega predstavnika v slovensko delegacijo zagovarjati tudi v tem kontekstu kot reprezentativen primer napredne rešitve – ne pa kot alternativo predlagati vzpostavitev ločenega »foruma za zainteresirano javnost«, kjer bi se lahko med sabo in nemoteče za Komisijo pogovarjali prebivalci, civilne iniciative. „Dr. Bricelj je s svojimi potezami – zlasti z neupoštevanjem sklepa okoljskega ministra o članstvu v Komisiji in s samovoljnim odločanjem, koga bo in koga ne povabil na zasedanje Komisije, po našem mnenju presegel svoje kompetence in deloval vsaj neskladno z zahtevanimi standardi, zato okoljskega ministra Simona Zajca pozivamo, da dr. Briclja razreši iz Komisije“, so odločni v CI.

Boris Bezjak ob vsem opozarja tudi na delovanje dr. Briclja v Komisiji: »Zelo sporna je bila izjava Briclja na omenjenem srečanju z ministrom Zajcem, kjer je pojasnil, da se spiranje sedimentov izza avstrijskih jezov na Muri odvija sporazumno in da slovenska komisija s tem soglaša – ob tem pa gre za toksičen mulj, ki velja za nevaren odpadek! Prav tako je nesprejemljivo, da smo bili kot predstavniki civilne sfere ponovno izigrani, saj je Komisija na zadnjem zasedanju, kjer nismo mogli sodelovati, glede na javno objavljen zapisnik obravnavala urejanje in rabo prostora s tujo državo brez informiranja lokalne skupnosti o njenih namerah. Enako je z območjem Ceršaka, ki je očitno vroča točka medsoseskih odnosov. Na zelo majhnem prostoru ob Muri se načrtuje gradnja mostu, obnova HE Ceršak, ki se stika s spornim območjem, na katerem leži kompostarna Ceršak, v neposredni bližini pa se nahaja vodno črpališče Ceršak.«

Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura (ZDMM): »V ZDMM smo zgroženi. Predsednik Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro, dr. Mitja Bricelj je primer uradnika, ki sam sebi pripisuje kompetence, si jemlje pravico odločanja in ignorira ministrska navodila. V zapisniku zadnjega sestanka komisije je med drugim zapisano: Obe strani ugotavljata,da je smiselno in potrebno okrepiti vključevanje zainteresiranih strani v delo Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro. Nadalje je govora o nekakšnem Forumu za Muro. Ob vsem tem pa Bricelj ne povabi na sestanek od ministra imenovanega predstavnika zainteresirane javnosti, ki je med drugim član ZDMM – ta pa je celo stranka v postopku, ko je govora o HE na reki Muri. Na ta način se uradnik Bricelj postavlja nad resornega ministra in posledično škoduje zainteresiranim v postopku. Zato upravičeno zahtevamo, da se dr. Mitja Briclja takoj razreši iz mesta predsednika slovenske strani Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro.«

Dr. Sonja Bezjak, Muzej norosti, Trate: »Preprosto ogorčeni smo. Na sestanku pri ministru Zajcu se je dodatno potrdilo, kako pomemben je prenos informacij med lokalnim prebivalstvom in komisijo. Kljub Bricljevemu nasprotovanju je minister razumel pomen in vlogo Aarhuške konvencije, po kateri imamo pravico biti soudeleženi in imenoval predstavnika civilne iniciative v komisijo. Verjeli smo, da smo kot družba naredili pomemben korak, pa se je pokazalo, da smo bili s strani predsednika komisije izigrani. Za nas, ki živimo ob Muri in smo od nje vsakodnevno odvisni, je nesprejemljivo, kar si je privoščil predstavnik slovenske strani. Od ministra zahtevamo, da ga razreši.«

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: