četrtek, 20 februarja, 2020

Ob kulturnem prazniku na ogled dela z 2. mednarodne likovne kolonije „Negova 2019“

Lani poleti je deset likovnih ustvarjalcev iz Slovenije in tujine sodelovalo na 2. mednarodni likovni koloniji „Negova 2019“. In večino del, ki so jih ustvarili v srednjeveškem negovskem gradu, ki ima status spomenika državnega pomena, so ob kulturnem prazniku premierno prikazali širši javnosti. V galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona so namreč na ogled postavili dela desetih likovnih umetnikov iztreh držav, in sicer so to: Lojze Adamlje (Ljubljana), Igor Banfi (Murska Sobota, Ljubljana), Bogdan Breznik (Trebnje), Zdravko Dolinšek (Radenci), Jože Foltin (Ptuj), Helmut Blažej (Šmihel pri Pliberku), Marjana Kmet (Cven), Jurij Kravcov (Moskva, Ljubljana), Danila Krpič (Černelavci) in Laszlo Nemeš (Zalaergerszeg).

Po pozdravu direktorice Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Tatjane Karba Kotnik, nagovoru radgonskega župana Stanislava Rojka, ter glasbenemu vložku znane domače glasbenice Malale Kovačič Serban, katere oče je z Madagaskarja, mama pa iz Mosta na Soči, je kolonijo, ustvarjene umetnine in same umetnike podrobno predstavil akademski slikar in likovni kritik Lojze Adamlje, ki je tudi sam slikal na omenjeni koloniji. Kot je dejal, že znanim kolonijam z daljšim ali krajšim stažem v Sloveniji se je pridružila nova, mednarodna likovna kolonija Negova, njen idejni vodja pa je Trboveljčan iz Radencev Zdravko Dolinšek. Organizator je Kultprotur Gornja Radgona, vsi pa se strinjajo, da je to dalo nov zagon kulturi na severovzhodu Slovenije. „Takšna ustvarjalna druženja v Sloveniji so številna. Uspeh organizatorjev slikarskih kolonij in slikarskih ekstemporov je vedno odvisen od ustvarjalnih razmer in likovnih ustvarjalcev. Nekateri le redko ali sploh nikoli ne sodelujejo na takšnih ustvarjalnih srečanjih, kajti njim intimo zagotavlja le domači atelje. So pa nekateri, ki sodelujejo na veliko tovrstnih dogodkov. Organizatorji, ki želijo slikarsko kolonijo tradicionalno voditi več let, morajo skrbno izbirati povabljene, ki so zmožni v relativno kratkem času ustvariti kakovostno likovno delo,“ pravi Lojze Adamlje in dodaja, da je z nastalimi deli treba odgovorno ravnati in jih razstavljati v primernih prostorih. Izjemno pomembni so tudi katalogi, ki dokumentirajo vsako takšno ustvarjalno manifestacijo. V tem pogledu so v Kultproturu zastavili osmišljen likovni dogodek, saj se zavedajo, da imajo v upravljanju izjemno arhitekturno-zgodovinsko bogastvo, ki ga je treba čim bolj uveljaviti in mu dati zanimivo vsebino. Kolonija dodaja pomen kulturnim vsebinam tega prostora, zato je pričakovati, da se bo zanimivi projekt razvijal še naprej, kajti že prvi dve koloniji sta pokazali, da so na pravi poti.

Kakorkoli že, večdnevno slikarsko srečanje v okrilju gradu Negova, je v juniju 2019 privabilo izbrano skupino desetih likovnih ustvarjalcev, ki so imeli izjemne delovne pogoje za ustvarjanje v prostornih dvoranah gradu, ter v zunanjih ambientih grajskega kompleksa. Tokrat je večina umetnikov izkoristila „ponudbo“ notranjega prostora. Vodja kolonije Zdravko Dolinšek je v prijeten ambient Slovenskih goric privabil zanimive ustvarjalce, različnih stilnih preokupacij in slikarskih nagovorov. Tako smo tudi v ta prostor dobili novo kulturno vsebino, ki naj bi postala tradicionalna. „Takšna oblika združevanja umetnikov kot tudi približevanje umetnosti najširšemu občinstvu je Sloveniji še posebno razširjeno. Takšno druženje umetnikov v (kolonijah), pobujeno iz želje po skupnem slikanju krajine, ne več v delavnici, temveč v naravi (v planerju), sega nazaj v drugo polovico 19. stoletja, v obdobju razraščanja realizma. Kaj kmalu so postale kolonije privlačne tudi za slovenske umetnike. V bližnji preteklosti, v šestdesetih letih, v času razmaha abstrakcije, so kolonije (kasneje poimenovane ex-tempore) postale zbirališče alternative, se pravi vse bolj odrinjenih umetnikov tradicionalnih pogledov in predvsem zastopnikov predmetnega slikarstva ter kasneje tudi njim pridruženih iz tradicionalizma izhajajočih likovnih samorastnikov – v nasprotju s kiparskimi kolonijami (simpoziji), ki so utemeljevale in uveljavljale izrazito nove oblikovne poglede. Sposobnost približanja umetnosti najširšemu občinstvu je kolonijam ustvarilo močno zaledje in pripeljalo do tega, da se je težišče potrebe po organiziranju tovrstnih srečanj, z umetnikov kot nekdanjih nosilcev zanimanja, preneslo na področje menedžerstva“, je prepričan Adamlje.

Po njegovem je kolonija, tako kot je prvi ex-tempore leta 2018 vsebinsko poudarjeno izrazil voljo po uveljavljanju časovne opredelitve in s sodobnim časom živo vezane umetnosti, se zdaj druga predstavitev pričujočih desetih slikarjev, v potrditev nesmiselnosti zganjanja načrtovanega elitizma v sodobni likovni ustvarjalnosti, odpira v vezavi na skupna izhodišča – na določeno krajino in ambient – v osvežujočo širino. „Z vključitvijo istega tematskega izhodišča, čudovitega grajskega kompleksa Negova, v vsakemu lasten motivni svet, je nastal sodobnim slikarskim težnjam ustrezajoč pester niz, po načinu dojemanja ter podajanja, zelo različnih, individualno doživetih slikarskih del vsakega izmed desetih nastopajočih umetnikov. Kolonija dodaja pomen kulturnim vsebinam tega prostora, zato je pričakovati, da se bo zanimiv projekt razvijal še naprej, kajti že prvi dve koloniji sta pokazali, da so na pravi poti“, je prepričan Lojze Adamlje, ki je dokaj podrobno predstavil vsakega posameznega udeleženca kolonije. Zanimivo je tudi omeniti, da je vsak udeleženec, enako kot na prvi tovrstni koloniji v Negovi po en izdelek podaril organizatorju Kultproturju, ki bo slike namenil za stalno razstavo v Negovskem gradu.

Tags: , , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: