torek, 25 februarja, 2020

V Radencih se predstavlja znana domača slikarka

Ob prazniku slovenske kulture je Zavod MIKSeR, s pomočjo Zdravilišča Radenci, v hotelu Radin v Radencih pripravil otvoritev zanimive likovne razstave z naslovom „Z reko“, znane domače slikarke Tatjane Mijatović. S slikarko, ki se skozi svoje slike med drugim bori tudi za ohranjanje reke Mure, se je o ustvarjanju in umetnosti pogovarjala Norma Bale, likovno ustvarjanje pa je predstavil likovni kritik Mario Berdič Codella. Pred lepim številom obiskovalcev, so v programu nastopili: kipar Leopold Methans, vinar Danilo Steyer, direktor zavoda MIKSeR Alek Kaučič in Irena Petek. Flavtistka Aleksandra Škrilec pa je poskrbela za glasbene vložke. Slednja je s poukom flavte začela na Glasbeni šoli Gornja Radgona, nato je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo v Mariboru pod mentorstvom prof. Violete Ozvatic. Na univerzi v Gradcu je z odliko diplomirala iz koncertne in pedagoške smeri, zaključuje tudi magistrski študij v razredu Nils Thilo Krämerja. Od leta 2019 poučuje na Johann-Joseph-Fux Konservatoriju v Gradcu.

Tatjana Mijatović, rojena Radenčanka, ki tudi živi in ustvarja v deželi treh srčkov, svojo izjemno življenjsko energijo odslikava tudi v svojih likovnih delih. Doslej se je predstavila s številnimi samostojnimi razstavami, sodeluje na skupinskih razstavah, likovnih delavnicah, kolonijah in simpozijih doma in v tujini. Je izredno družbeno angažirana. Njeno poslanstvo je povezovanje likovnih umetnikov, gospodarstvenikov, turističnih delavcev in široke likovne publike, bodisi v vlogi pobudnice, soorganizatorke ali organizatorke likovnih srečanj, likovnih razstav, kolonij in drugih kulturnih projektov. Je DOSOR-jeva prostovoljka in v Domu starejših občanov Radenci skrbi za predstavitev likovnih umetnikov. V domačem kraju je s prijatelji ustanovila zavod MIKSeR, v okviru katerega pripravlja dogodke, z namenom, da kulturo približa domačemu občinstvu. Osem let je uspešno vodila Likovno društvo Gornja Radgona.

„V Zdravilišču Radenci smo zapisani skrbi za naše goste, za njihovo zdravje in dobro počutje, hkrati pa ves čas stremimo tudi k razumevanju njihovih želja. Poleg prvovrstnih storitev mineralnega wellnessa in naše mineralne vode, bogate s CO2, jih z veseljem nagovarjamo in se z njimi povezujemo tudi skozi umetnost, ki nas bogati in nam odpira nova obzorja. Zato sem ponosna, da v Zdravilišču Radenci z več kot 135-letno zdraviliško tradicijo že vrsto let med drugim sodelujemo tudi z umetnico Tatjano Mijatović, ki je hkrati ustanoviteljica društva Mikser. Likovna kolonija Mačje mesto, film Oto, komedija »Baba čula, baba rekla«, kiparska razstava »Železni vrelci« kiparja Leopolda Methansa, likovna razstava doma starejših občanov DOSOR in njena aktualna slikarska razstava Z reko je le nekaj projektov, ki smo jih skupaj izpeljali v zadnjih treh letih in prepričana sem, da bo podobnih sodelovanj še veliko“, je ob tej priložnosti dejala Vesna Maučec, direktorica hotelov v Zdravilišču Radenci.

O sami razstavi in tudi splošnem umetniškem ustvarjanju Tatjane Mijatović, je spregovoril likovni kritik Mario Berdič Codella, ki je posebej poudaril, da je Mijatovićeva neprestano angažirana v smislu ekološkega ozaveščanje državljanov preko likovne umetnosti, zaradi česar je organizirala tudi mednarodno potujočo razstavo Prošnja za Muro, s katero je apelirala tudi na slovensko vlado, naj ne dovoli gradnje hidroelektrarne na tej, zaenkrat še neomadeževani, reki. „Na tej razstavi umetnica predstavlja delo, ki ga je ustvarila prav za omenjeno potujočo razstavo, z naslovom Krvava reka. Tukaj gre za precedens, saj je svoje značilno, večpomensko organsko omrežje skoraj v celoti nadomestila z ribjimi okostnjaki, grozljivimi podobami morebitnih posledic onesnaženja reke Mure, pri čemer se zdijo ribje glave še žive in srhljivo podobne človeškim. Kar torej človek slabega stori naravi, to stori samemu sebi. To pa je tudi osnovno sporočilo umetničine najnovejše likovno ustvarjalne faze,“ je poudaril Bedrič, ki je omenil tudi, da je Mijatovićeva tokrat ohranila značilno vibrirajoče, mozaično omrežje s pomočjo pa ustvarila prepoznavne oblike dreves, vejevja, podrasti, vodnega toka, obrežja. „Vodni pejsaži z vrbami, hrasti, brezami idr. predstavljajo torej prehod v popolnoma novi svet umetničinega intimnega doživljanja pokrajin njenega srca, ki postajajo še bolj žareče kot so bile poprej, „ kot je dejal in Mijatovićevo označil ne le kot slikarko temveč tudi organizatorko likovnih dogodkov. Sama pa, da je v svojem slikarskem opusu že nekaj časa nakazovala korenite slogovne, motivske in ne nazadnje tematske spremembe ali morda bolje rečeno nadgradnje.

„Tatjana Mijatović je tekom let ustvarila svoj prepoznavni, abstraktno asociativni likovni izraz, na prehodu med organsko in geometrijsko stilizacijo v smislu asimetričnega omrežja abstraktno asociativnih, mozaično učinkujočih, vendar fluidnih struktur, ki dopuščajo opazovalcem svobodne interpretacije, od domišljijskih pokrajin videnih iz ptičje perspektive, s polji, njivami, vrtovi, griči, gorami, rekami, jezeri, nasipi, otoki ipd., preko histoloških preparatov večceličnih organskih tkiv ali mikrokozmičnih detajlov molekul, ali pa jih lahko doživljamo kot posnetke vibracij miselnih procesov ali možganskih impulzov, morda celo glasbe oziroma zvokov, saj posreduje likovna celota tudi izrazito sinestetično učinkovanje, asocirajoč nekoliko na Mondrijanove geometrijske kompozicije. Gre torej za intimno izpoved v obliki neskončno sestavljajočih se, druga v drugo prehajajočih slikovnih površin, kjer vse teče in se obnavlja, v skladu s Heraklitovo mislijo panta rhei, vendar v zmeraj drugačnih variacijah, tako kot v naravi. Mrežaste konstrukcije so podobne vitražnim ali morda mozaičnim prepletom, asocirajoč nekoliko na postimpresionistični sintetizem in zapiranje ali kloazoniranje oblik, še posebej zaradi črnih kontur, s katerimi so včasih okvirjene. V ta kontekst sodijo tudi dela manjšega formata z naslovom Zumiranje krvnih kapelj“, je dodal likovni kritik.

Tags: , , , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: