sobota, 29 februarja, 2020

Odprli so tematsko likovno razstavo „Oblo + oglato 2019“

V navzočnosti številnih ljubiteljev likovne ustvarjalnosti, je v Galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona je potekala otvoritev 7. Regijske tematske razstave JSKD za Pomurje. Izbor del in postavitev razstave je naredila doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. likovne umetnosti, ki je tudi spregovorila o izboru in temi razstave. Ob odprtju zanimive razstave, katero je vodila vodja OI JSKD Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič, so v kulturnem programu nastopili učenci ZGŠ Maestro (pevki Iva Milin in Kiara Katalinič, ter flavtistka Darma Ketiš, vse ob klavirski spremljavi Leje Ropoša), pod mentorstvom Nine Dominko in Melite Vulc.

Kot je uvodoma povedala Simona Pirc Katalinič, je JSKD v letošnjem letu razpisal že 7. tematsko razstavo, tokrat z naslovom „Oblo – Oglato“, kar pomeni, da je tema uporaba kontrasta oblih in oglatih oblik. „V letu 2019 potekajo po vsej Sloveniji regijske tematske razstave, izbor del na slednjih naredijo različni likovni selektorji. Vse regijske razstave si bo ogledal Janez Zalaznik, akademski slikar, ki bo naredil izbor najboljših del za državno razstavo, otvoritev katere bo v začetku leta 2020, tokrat v Murski Soboti“, je dejala Pirc Kataliničeva, ki je dodala, da se je na letošnjo regijsko tematsko razstavo za Pomurje prijavilo 18 likovnih ustvarjalcev z 18 deli. Dela si je ogledala doc. Polona Maher, akademska kiparka in profesorica likovne umetnosti ter odločila, da vsa dela ustrezajo tematiki. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebni katalog, vodja radgonske izpostave JSKD pa je za pripravo razstave in njenega odprtja posebej zahvalila vsem iz ZGŠ Maestro, Zavodu za kulturo turizem in promocijo Kultprotur, likovnici Tatjani Mijatović, Likovnemu društvo Gornja Radgona, Občini Gornja Radgona in seveda tudi selektorici Poloni Maher. Ob tem je čestitala osemnajstim likovnim ustvarjalcem, ki razstavljali, in sicer so to: Jože Bratuš, Cvetk Cmor, Jožef Hari, Karmen Jančar, Marjana Kmet, Danila Krpič, Ivanka Lehner, Ivanka Marko, Alojz Rous, Marija Skledar, Nada Stajnko, Terezija Šegula, Tamara Špitaler Škorič, Bine Šmon, Edita Vodan Šoštarič, Dana Štrucelj, Alina Timofeeva in Lojze Veberič. Vsem avtorjem sta Pirc Kataliničeva in njena sodelavka Stanka Klemenčič, skupaj s članico občinskega sveta Urško Mauko Tuš, podelili še priznanje, cvet in bilten.

Kot je med otvoritvijo razstave dejala selektorica Polona Maher, danes vse manj uporabljeni termin oblo večinoma nadomešča izraz okroglo, zaobljeno. „Še malo časa bo preteklo, pa marsikdo ne bo vedel, da so oblanci tisti ukrivljeni leseni trakci, ki nastanejo pri obdelovanju lesa z obličem. Obla je Zemlja in zemlja ni obla, ne oglata. Oglato je vse tisto, kar ima ogle. Oglat je tudi tisti, ki je neroden in okoren. Oblo in oglato sta par in nasprotje hkrati“, kot je dejala docentka Maherjeva, ki je poudarila, da so na regijski tematski razstavi zastopana likovna področja grafike, fotografije, slikarstva in kiparstva. „Vsa dela so se uvrstila v izbor za razstavo. Raznolika je uporaba likovnih tehnik kot so kolaž, asemblaž, akvarel, kombinirane tehnike, žgana glina, kaširan papir, risba, prevladujejo pa slike na platnu v tehniki akrila. Motivika se giblje predvsem v polju klasičnih žanrov kot so krajina, tihožitje in figura“ je poudarila doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. lik. Umet., ki je podrobno opisala vsej 18 razstavljenih del.

Tako je delo Žica, Jožeta Bratuše fotografija, ki zajema podobo mreže s krožnimi elementi. Kader vključuje geometrijsko mrežo s tremi ploskvami, prosojnost strukture in senco. Napetost v kvadratnem formatu tvori poševnica, ki razmejuje senčno projekcijo in smer gibanja. Veliko bolj narativna je krajina Cvetke Cmor. V tehniki akvarela naslikan pogled izza agavinih koničastih listov se odpira proti morju in mehkim oblikam hribov v zadnjih planih. Zeleno-modra Pajkova mreža deluje kot tančica, fokus ali tarča. Veduta kraja Spomini Jožefa Harija je sestavljena iz osnovnih geometrijskih likov in teles. S spomini obujamo, a tudi izgubljamo delčke celote. V Harijevi sliki izginjajo barve, pa tudi odprtine na zgradbah. Igrivosti in oblosti je polno v asemblažu Vesoljček Karmen Jančar. Zdi se, da se plastični elementi gibljejo znotraj okroglega polja. Prepoznavnost pokrovčkov smetane pod tlakom, sladolednih žogic in kinder jajčke nas poveže s produkcijo potrošniških priboljškov za vse generacije.

Slika Kaos Marjane Kmet združuje red in nered. Vse je ujeto v formo, ki asocira na vitraž. Kaos se bere v napetosti oboda, ki zadržuje barvite oblike v prisilni drži. Kolaž-risba Matematična pot v enost Danile Krpič je sestav geometrijskih risb krivulj in hiperbol, ki so vertikalno nanizane kot hrbtenica neke anorganske figure. Pusto, sivo ozadje nakazuje čisti, prazni prostor miselnega vesolja. Sam svoj, kipec moške figure v žgani glini Ivanke Lehner, ima duhovit prizvok. Gleda, pa ne gleda, se smeji in pači. Prav oblat je, torej neroden v svoji drži. Ivanka Marko je v sliki Jeruzalemski hribi členila krajino kot kolažno rezane in ponovno sestavljene barvne slike. Med oblikami izstopajo krogi, orisi stiliziranih trtnih listov, trakovi in trikotniki. Dinamika je poudarjena z različnimi smermi gibanja in nizanja. Kombinacija močnih, čistih barv ter pretežno organskih oblik z vijoličnimi geometrijskimi liki v sliki Deblo, Alojzija Rousa spominja na fauvizem, gibanje francoskih slikarjev za neodvisnost barv od predmetnega sveta. Izstopajoče komplementarne barvne kombinacije harmonizirajo kombinacijo oblik. Marija Skledar v Usedlini dejanja slikarsko kopiči ter ureja forme in barve, sliko pa nadgrajuje s kolažnimi oznakami. Prevladujoči zemeljski toni nakazujejo prednost organskih, oblih form pred oglatimi. Tihožitje Nade Stajnko zaznamujejo mozaični vzorci na vrču in ozadju, ki se jačajo oziroma bledijo v barvnih tonih. Na prosojnem sloju izsekani krogi pa dajejo občutek plastenja.

„Terezija Šegula je prepletala oblo in oglato kot organsko in anorgansko. Linorez Sreča je doma odslikava ljudsko ornamentiko in ročne spretnosti žena. Pogled skozi kovinsko kovano ograjo, prepredeno z metulji in ovijalkami je pomirjujoč. Slika Mehko in trdo Tamare Špitaler Škorić upodablja ujetost figure v globini slikarskega zaboja. V zavozlanem telesu čutimo moč in energijo, v oglatem okvirju pa obstojnost in trdnost. Diagonalna kompozicija v sliki Rože Bineta Šmona izžareva sončno energijo ter občutek toplote. Šablonski cvetni listi oziroma žarki so ostri in togi. Nekaj grotesknega je v črno-beli kaširani sliki Stražnik Edite Vodan Šoštarič in kipu Solzi, Dane Štrucelj. Medtem ko Stražnik izstopa iz slike s škatlastim obrazom, sta dejanski solzi na kipu komaj opazni. Teža glinenih obrazov, pritrjenih na oglati kovinski podstavek, je v nasprotju z lahko kaširano sliko. V asemblaž Time je Alina Timofeeva vkomponirala osončje, astrologijo, zvezdo, simbole planetov in kolesje. Prevladujoča rumena barva sili v ospredje, sliki pa daje napetost decentrirana kompozicija. En mož – orkester Lojzeta Veberiča učinkuje kot narisana skulptura. Poveden naslov pove vse; mož igra vse instrumente in lepo povzema temo letošnjega natečaja z oblimi in oglatimi linijami“, je še dejala doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. lik. umet.

Tags: ,

0 Comments

Leave a Comment

error: