Skip to content

Bakos.si

Na današnji dan se je rodil Karol Grossman

Letos mineva 115 let od prvega slovenskega filma. Med prvo svetovno vojno je pri Grossmanu bival Fritz Lang in ker je bil po izobrazbi kipar je leta 2015 gostitelju v Ljutomeru pustil kipe v žgani glini, dve vazi in dve poprsji. Gre za edini ohranjeni likovni deli Fritza Langa, piše Jure Mikuž v zgodovinsko-antropološki študiji z naslovom Pogledati-gledati, videti-uvideti, Narodna galerija v Ljubljani 2011. Objavljena je tudi fotografija Fritza Langa v lončarski delavnici, v čigavi

Karol Grossman je sicer bil rojen: 27. oktober 1864, v Drakovcih, umrl pa je: 3. avgust 1929 v Ljutomeru. Poklici in dejavnosti: odvetnik, fotograf, filmski snemalec, direktor fotografije

Osnovno šolo je dokončal pri Svetem Juriju ob Ščavnici, gimnazijo pa v Mariboru. Vpisal se je na pravno fakulteto v Gradcu, kjer je diplomiral leta 1889. Študij je osem let kasneje zaključil z doktoratom. Do leta 1901, ko je opravil odvetniški izpit v Trstu, si je nabiral pravniške izkušnje v raznih službah v Sloveniji in Avstriji. Leta 1901 pa je začel službovati kot samostojni odvetnik v Ljutomeru. Vključil se je v takratno javno življenje in sodeloval v društvih, ki so bila na strani domačih, slovenskih, prebivalcev. Zanje se je zavzemal vsestransko. V zgodovino se je zapisal kot izrazit narodni buditelj, tako v Avstro-Ogrski kot v kraljevini SHS.
Grossmann se je od gimnazijskih let dalje ukvarjal tudi z leposlovjem. V dijaških listih je objavljal pesmi, kasneje, že kot odvetnik, je sam pisal drame in prevajal drame tujih avtorjev. Njegovo ustvarjanje pa ni doživelo večjega odmeva.
Mnogo bolj znan je postal kot fotograf črno-belih in barvnih fotografij. Na njih so upodobljeni družinski člani ter razni pomembni dogodki, kot so bili sejmi, shodi, konjske dirke na Cvenu ali gradnja opekarne v Križevcih. Sam si je izdelal temnico ter si za delo nabavil številne pripomočke, tako da velja za enega izmed začetnikov umetniške fotografije na Slovenskem.
Leta 1905 se je preizkusil še v snemanju filmov in tako postal prvi Slovenec, ki se je ukvarjal s takratno novostjo. Filma z naslovom Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru sta posneta po vzoru francoskih začetnikov filma, bratov Lumiére. Naslednje leto je posnel še dokumentarec Na domačem vrtu, v katerem je tehniko snemanja že nekoliko nadgradil. Ker je bil material, 17,5 milimetrski film, zelo neobstojen, so Grossmanove filme v šestdesetih letih prenesli na bolj obstojen,16 milimetrski trak.
V njegovi biografiji velja kot zanimivost dejstvo, da je med prvo svetovno vojno pri njem kot vojak bival kasnejši znani avstrijski filmski režiser Fritz Lang. Med postankom njegove enote v Ljutomeru se je udeleževal družinskih dogodkov ter izdeloval skulpture v bližnji kiparski delavnici.
Karol Grossmann velja danes za prvega Slovenca, ki se je že pred letom 1918 zanimal za gibljive podobe in se preizkušal v snemanju. S tem je obveljal za začetnika filma pri nas. Pokopan je na pokopališču v Ljutomeru. Po njem je poimenovana ulica v Ljutomeru, nanj opozarjajo tudi tri spominske plošče: na rojstni hiši v Drakovcih, na mestni hiši na glavnem trgu v Ljutomeru, kjer je posnel svoj prvi film, in na hiši na Ormoški cesti v Ljutomeru, kjer je prebival. V aleji slavnih v Ljutomeru pa je postavljen doprsni kip kiparke Irene Brunec Tébi. V mestni hiši je postavljena še stalna zbirka avtorjeve fotografske in filmske zapuščine.
Ob stoletnici prvih dveh Grossmannovih filmov je leta 2005 v Ljutomeru zaživel Grossmanov festival fantastičnega filma in vina, ki je do danes postal mednarodno uveljavljen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: