Šest skupin je na reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev, zapelo ali zaigralo 14 pesmi
Območna izpostava JSKD Gornja Radgona je minulo soboto pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije „Napev – odsev“. V dvorani Zasebne glasbene šole Maestro, je pod vodstvom Simone Pirc Katalinič, nastopilo šest glasbenih skupin z območja občin Apače, Gornja Radgona in Radenci, ki so zapele ali zaigrale skupaj 14 pesmi. „Kulturna dediščina je skupek snovnih in nesnovnih ostalin preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Prav tako med kulturno dediščino spadajo pesmi in viže, ki jih bomo danes slišali iz grl ter izpod prstov naših skupin, ki poustvarjajo čudovite slovenske ljudske pesmi,“ je uvodoma dejala voditeljica programa in vodja IO JSKD Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič.
Pod strokovno spremljavo dr. Urše Šivic, etnomuzikologinje, zaposlene na Glasbeno-narodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer raziskuje glasbeno izročilo in njegove značilnosti v preteklosti in sodobnosti ter njegovo mesto v ljudskih šegah, so se predstavile skupine: Društvo ljudskih pevk Apače (pesmi: Apaška fara in Sinoči je pela), pod vodstvom Vilija Jaušovca; Pevska skupina DU Grozdek Janžev Vrh (Sem fantič mlad vesel in Jagerček), vodja: Marta Kovačič; Tamburaško društvo Apače (Lenčika mlada in Po morju jaz veslam), vodja: Jan Juršnik; Ljudske pevke DU Negova – Sp. Ivanjci (Nocoj ti spet pridem pod okno ter Dete bilo malo), vodja: Vlado Maguša; Pevska skupina Vrelec Radenci (Sinoč mi bil ukraden je rožmarin, Oj, božime, Pesem o kruhu), vodja: Anton Divjak ter Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci (Teče mi vodica, Alte, Vesela plesalka), vodja: Danilo Banfi.
Pri vseh skupinah so predvsem veseli, da se jim vedno znova pridruži kakšen nov, mladi obraz, kar potrjuje, da tovrstno ljudsko poustvarjanje v Sloveniji nikoli ne bo zamrlo. Sicer pa, slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napevov. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči pevci ter godci, pa tudi vojaki, študenti in rokodelci. Kot je „izbrskala“ voditeljica Simona, ljudske pesmi so peli in igrali ob raznih tradicionalnih praznikih, kot so: Jurjevo, Koledo ali ob družabnih dogodkih, kot so ženitovanja, sedmine, veselice, sejmi, martinovanje, pustovanje in ob zaključkih večjih kmečkih del; takrat so opevali oranje, žetev, košnjo, sečnjo, mlačvo, trgatev, ličknje, ipd. Že nekoč je veljalo, da so se ljudje med seboj veliko družili in, da je bilo med njimi več osebnega stika. Prihod muzikanta pa je prinesel obilo dobre volje, zato so se rojevale nove zgodbe in melodije. „Glede na vsebino delimo ljudske pesmi na ljubezenske, svatovske, pivske in zdravice, zakonske, šaljive, mrliške, pripovedne, nabožne, vojaške, pesmi o delu, domovinske in druge pesmi. Zaradi ustnega izročila so doživljale manjše ali večje spremembe, ki se kažejo v variantnosti v jeziku, melodiji, vsebini, ritmu in stilu. Starost naših ljudskih pesmi je zelo različna. Najstarejše najverjetneje segajo še v praslovansko domovino in pogansko dobo. To domnevo vzbujajo ostanki zagovorov, bajk ipd. Svoj višek pa je naše ljudsko pesništvo doseglo v 14. in 15. stoletju,“ je prisotnim razlagala voditeljica Simona, ki je dodala, da smo v Sloveniji, v 19. in 20. stoletju imeli že zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z dialektom krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi.
Kot prve so se nam tokrat predstavile Ljudske pevke iz Apač, ki uspešno prepevajo že več kot 20 let. Nastopajo na raznih prireditvah v občini in izven nje. Redno se udeležujejo revij poustvarjalcev ljudskega izročila in so večkrat izbrane tudi na regijsko srečanje. Vsako leto pripravijo samostojni koncert z gosti, ki bo letos 30. septembra v Kulturnem domu Apače. Vesele in ponosne so, da sta se jim pridružili dve novi, mlajši pevki. Pravijo, da jih druži prijateljstvo in veselje do petja lepe slovenske ljudske pesmi. Pevska skupina DU »Grozdek« Janžev Vrh se je ustanovila pred petimi leti, v letu 2017 z namenom ohranjanja in prepevanja slovenske ljudske pesmi ter popestritve posameznih aktivnosti društva. Sodelujejo na reviji pevskih zborov Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev, reviji poustvarjalcev ljudskega izročila in na posameznih aktivnostih PGD Janežev Vrh. Pravijo, da nimajo nobenih »tekmovalnih« ambicij, pojejo pa z veseljem za svojo dušo.
Tamburaško društvo Apače deluje od leta 2007, ko so se zbrali z namenom, da v Apačah ponovno zaigrajo na več kot 50 let stare tamburice. Trenutno je aktivnih 8 članov, ki igrajo že od samega začetka in to povsod, kamor jih povabijo. Njihov repertoar je bogat in pester, saj poleg ljudskih pesmi igrajo tudi narodno-zabavne, popularne slovenske in tuje pesmi, poslušalce pa radi razveselijo tudi s kakšno dalmatinsko pesmijo. Prav s slednjimi so nas pred kratkim razveseljevali na samostojnem koncertu z gosti. Pevke DU Negova – Sp. Ivanjci prepevajo 18 let. Redno se udeležujejo revij odraslih pevskih zborov, revij poustvarjalcev ljudskega izročila, srečanj pevskih zborov društev upokojencev. Sodelujejo na večini prireditvah v domačem kraju. V letošnjem letu so se po dveh letih ponovno udeležile Tabora slovenskih pevskih zborov v Stični. Medse pa so pridobile tudi novo, mlajšo članico. Druži jih veselje in ljubezen do petja lepe slovenske ljudske pesmi, ki ne sme biti pozabljena.
Pevci skupine Vrelec Radenci se družijo in prepevajo že 23 let. Za njimi je kar 226 nastopov. V letih obstoja so se s slovensko pesmijo pogosto predstavili gostom Zdravilišča Radenci, večkrat so zapeli tudi v Domu starejših občanov. Tokrat so že 20-tič nastopili na reviji poustvarjalcev ljudskega izročila Slovenije. Leti 2020 in 2021 sta zaradi epidemije in prepovedi zbiranja ljudi minili s skromnim številom vaj in nastopov, zato se zelo trudijo, da bi njihova grla znova zapela kot nekoč. Pravijo, da je za človeka s posluhom pesem kulturni zaklad, ki mu pomaga k veselju in povezanosti v pevski skupini.
Kot zadnja je nastopila Tamburaška skupina »KD Peter Dajnko« Črešnjevci, ki se s svojim delovanjem trudi ohranjati ljudsko izročilo svojih prednikov, hkrati pa se želijo z izvajanjem novejše glasbe približati širšemu krogu poslušalcev. Skupina je bila ustanovljena že davnega leta 1910 in tako obstaja že več kot 112 let. V skupini igrajo na tamburice Farkaševega sistema, sestavlja pa jo 10 članov. Že kar nekaj let se uspešno predstavljajo širom Slovenije v okviru revije poustvarjalcev ljudskega izročila Slovenije. Tamburaši si bodo tudi v prihodnje prizadevali za oživljanje in razvoj predvsem ljudske glasbe. Glede na to, da skupino uspešno pomlajujejo, se za njihov uspeh ni potrebno bati…
Vsi nastopajoči so še enkrat dokazali, da kultura in lepa slovenska pesem ne bo nikoli zamrla. „Verjamem, da je bil današnji večer poln lepih spominov pa tudi skomin, predvsem pa prepoznavanja našega izvora,“ je pred podelitvijo priznanj in rožic vsem vodjam skupin, kar je storila s sodelavko Stanko Klemenčič, lepo prireditev zaključila Simona Pirc Katalinič, ki je pred zahvalo ZGŠ Maestro in občini Gornja Radgona, za pomoč pri izvedbi tokratne revije, dodala „kako nas je današnji večer naučil, da ljudsko lahko ostane ljudsko samo, če se do njega goji ljubezen in spoštovanje.“
