Kultura naj traja vse leto, ne le okrog 8. februarja!

Pisateljica Karolina Kolmanič v Gornji Radgoni spregovorila o kulturi in Prešernu

„Kultura nas sprejme, ko se rodimo, raste z nami, ko se igramo, hodimo v šolo, v službo hitimo. Ko smo veseli, z nami se smeje, ko žalostni smo, nam dušo ogreje, pesmi in knjige nam piše, slike nariše, les obdeluje, kamen oblikuje, pravljice bere, solze izpere, se z lutkami igra, iz ekrana smehlja, naravo ohranja, stavbe vzdržuje, staro z novim povezuje. Prijazno z vsemi se rokuje, prešerno poje, lepo pozdravlja, ob odhodu se poslavlja, je naša zgodovina in domovina. Od rojstva do smrti z nami živi, kultura sem jaz, si ti, smo mi vsi. (Ida Semenič, pesnica)…

Žal pa kultura, do katere se tudi država obnaša preveč mačehovsko, ne uživa mesto, ki ji pripada, kar se je še enkrat videlo tudi na prireditvah, ki so v minulih dneh potekale po številnih mestih in krajih. Slavi obiski ljudstva na mnogih prireditvah in dogodkih povezanih s praznovanjem Kulturnega praznika, so samo potrditev, da mnogi niti ne vedo, da kultura nista le petje in igranje. Zato več kot pribito držijo opomini govorcev na prireditvah, kako bi kultura morala trajati vse leto, ne pa zgolj nekaj dni okrog kulturnega dneva. Na to so opozorili tudi na osrednjem občinskem praznovanju kulturnega praznika v Kulturnem domu Gornja Radgona, tako slavnostna govornica, pisateljica Karolina Kolmanič, kot domači župan Stanislav Rojko, ki je prisotne pozdravil in jim čestital ob prazniku, ter voditelj programa Bojan Rajk.

Največjega slovenskega pesnika, katerega datum prehitre smrti obeležujemo kot kulturni praznik, Franceta Prešerna, je izvrstno, kakovostno in poučno predstavila znana slovenska pedagoginja in pisateljica, slavnostna govornica Karolina Kolmanič, rojena v Lomanošah pri Gornji Radgoni, ki jih bo letos septembra napolnila častitljivih 90. Kljub nekoliko skromnejši udeležbi občinstva, kar bi ob takšnem prazniku pričakovali, so enkratno osrednje praznovanje kulturnega praznika v radgonski občini, pred katerim so v bližnji galeriji odprli razstavo del nastalih na Likovni koloniji Negova 2019, zaključili z nepozabnim enournim koncertom ugledne glasbene pop, rok, jazz, folk skupine Brest feat, s samimi vrhunskimi glasbeniki svetovnega slovesa, Vesno Zornik, Samom Šalamunom, Samom Pečarjem, Kristino Kočan…Njihove večinoma balade so bile pravi obliž za večino poslušalcev.

Seveda je tudi na radgonskem praznovanju bilo slišati, da kulturni v Sloveniji, čeprav kot edina država na svetu imamo kulturni praznik, ni namenjena ustrezna pozornost. Tako je po podatkih Statističnega urada RS, država kulturi v najširšem smislu v letu 2018 namenila malenkost več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. To pomeni, da so celotni izdatki države za kulturo znašali 209 evrov na prebivalca. Vsak prebivalec sam pa je za kulturo odštel povprečno 216 evrov. Na področju založništva SURS navaja, da je leta 2018 skoraj 1450 založnikov izdalo nekaj manj kot 5300 knjig, od tega malo več kot 3600 izvirnih slovenskih. Med temi je bilo skoraj 1800 leposlovnih del, od tega 57 odstotkov izvirnih slovenskih. Pesniških zbirk oz. del je izšlo 260, od tega 75 odstotkov izvirnih slovenskih. Izdanih je bilo skoraj 80 pesniških del za otroke, od tega več kot 70 odstotkov izvirnih slovenskih. Slovenske splošne knjižnice so leta 2018 v 286 izposojevališčih, ki vključujejo tudi 13 bibliobusov, beležile 473.000 članov ter 9,6 milijona obiskov, od tega v povprečju več kot 26.000 na dan. Član knjižnice naj bi v povprečju šel v knjižnico 20-krat na leto. V letu 2018 so knjižnice skupno pripravile več kot 25.000 prireditev.

Po podatkih SURS je bilo v letu 2018 v muzejih in galerijah na ogled okoli 1200 občasnih in 245 stalnih razstav. Obiskalo jih je 2,7 milijona ljudi, od tega 30 odstotkov tujcev. V povprečju si je razstave ogledalo 7500 ljudi na dan. V letu 2018 so hrami kulture ponudili več kot 25.000 prireditev, od tega skoraj 30 odstotkov gledaliških predstav, skoraj 25 odstotkov filmskih in video produkcij ter 23 odstotkov glasbenih dogodkov. Na voljo je bilo skoraj 4800 brezplačnih prireditev. Znotraj več kot 240 festivalov se je zvrstilo več kot 5000 prireditev. Prireditev po kulturnih domovih, gledaliških, operno-baletnih hišah in glasbenih ustanovah ter na festivalih si je ogledalo okoli 4,7 milijona ljudi. Slovenska filmska produkcija je obsegala skoraj 110 filmov, od tega več kot 40 odstotkov igranih. Celovečercev je bilo 26, od tega 12 igranih. Kinematografi so beležili 134.000 gledalcev slovenskih filmov. Sicer so kinodvorane pri tujih filmih beležile 2,4 milijona obiskovalcev, v povprečju jih je tako dnevno obiskalo skoraj 6900 ljudi.

Hkrati je SURS izračunal tudi prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP). Ta je med letoma 2014 in 2018 znašal 1,1 odstotka, med letoma 2010 in 2013 pa 1,2 odstotka. Za primerjavo navajajo prispevek slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP, ki je v letu 2018 znašal 1,4 odstotka. To pomeni, da je bil približno 27 odstotkov večji od prispevka kulture. Ob tem opozarjajo, da pri izračunih niso upoštevali posrednih učinkov kulture na gostinstvo, turizem, trgovino ipd. Država je leta 2018 namenila za kulturo – za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ter za storitve radia, televizije in založništva – omenjenih 430 milijonov. Tako so izdatki države za kulturo v letu 2018 znašali 24 evrov manj na prebivalca kot leta 2010. Vsak prebivalec sam pa je leta 2018 potrošil za kulturo povprečno 57 evrov več kot leta 2010…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: