Skip to content

Bakos.si

Beltinska Marko banda: Krvava rouža!

Vseskozi se ukvarjajo s poustvarjanjem in ohranjanjem ljudske glasbene dediščine

Znana prekmurska glasbena skupina Marko banda, ki letos, v nepravem „koronskem“ času, praznuje 30 let delovanja je bila med prvimi skupinami v samostojni Sloveniji, ki se je vse od začetka načrtno ukvarjala s poustvarjanjem in ohranjanjem ljudske glasbene dediščine, nam tokrat ponuja prvo izmed skladb novo nastajajočega albuma – Krvava rouža (Krvava roža). Če so člani Marko bande do sedaj vztrajali pri kar se da izvirnem prenosu melodij preteklosti v sedanjost, s Krvavo roužo vendarle nekoliko odstopajo od ustaljene prakse. Ponarodelo skladbo, ki so jo poznali in prepevali na širšem območju panonskega prostora in je v nekem obdobju dobila domovinsko pravico tudi v Prekmurju, so dodali slovensko besedilo, skladbo pa tako uvrstili v niz sicer redkih vokalnih skladb, pod katere se podpisujejo.

Glasbeno priredbo so fantje pripravili sami. Pesem sicer govori o…čem drugem, kot o ljubezni. Pesniško neuslišani in v besedilu združeni z besedami iz preteklosti. Ob prvem poslušanju se bo Krvava rouža v spomin zarisala morda zgolj kot melodija, že ob naslednjem poslušanju pa bo poslušalčevo uho zaznalo bogastvo prekmurskega narečja izpod peresa večkrat nagrajenega prekmurskega in slovenskega pisatelja in pesnika Štefana Kardoša. Marko banda je za letošnjo jesen pripravljala velik jubilejni koncert s številnimi gosti. Žal delijo koronsko usodo številnih drugih glasbenikov po vsem svetu. Z novimi skladbami, ki so jih iztrgali zobu časa in se bodo gotovo pridružile preostalim prekmurskim ljudskim melodijam, pa želijo vsaj malo zakrpati luknjo ustvarjalnosti tega čudnega časa. Prva je pred vami, prisluhnite ji in se potopite v svet čustev in pregovorne prekmurske otožnosti.

Krvava roža – Glasba in besedilo: tradicionalna prekmursko besedilo: Štefan Kardoš Aranžma: Marko banda Andi Sobočan – cimbale, Boštjan Rous – petje, klarinet, Željko Ritlop – klarinet, Miha Kavaš – violina, Slavko Petek – kontrabas, Tomaž Rauch – viola; Producent: Tomaž Rauch Posnel: Danilo Ženko Mix: Dejan Berden; Foto: Borut Grce; Besedilo: Senjan roužo malo, malo blejdo senco vtrgnjenoga cvejta. Rouža me spominja na deklino zlato, davna srečna lejta. Takša čárna ženska, takša lübav velka v blato te poklači. Vino ti ostane, vino pa ta pesem pa moutni oblaki. San san ousto z roužov, z düšov punov straja, preminoule sreče. Cejle dneve bloudin, drügin odin v zelje, v slamo iskre krešen. Ali zoupston vse je, moje drage nega, drügo koužo bouža. Vino mi ostane, vino pa ta pesem pa krvava rouža.

Sicer pa, gotovo so redki Slovenci in Slovenke, ki niso slišali za prekmursko glasbeno legendo Vlada Kreslina. Nekaj manj ljubiteljev glasbe pozna tudi „beltinsko“ glasbeno skupino Marko banda, katera letos obeležuje lep jubilej, 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Poleg samostojnih nastopov, Marko banda spremlja tudi nekatere bolj ali manj znane slovenske pevke in pevce, med drugimi Regino, Tjašo Šimonka Kavaš, Bogdano Herman,Dorino, nenazadnje tudi Kreslina in še marsikoga. In prav sedaj, ko bi se med drugim mogli pripravljati tudi a obeležitev jubileja, napovedani koncert je odpadel, člani nimajo možnosti niti skupnih vaj. Skupino namreč sestavlja pet članov, dva prihajata iz murskosoboške, trije člani pa iz beltinske občine. V času prvega vala pandemije so izvedli skupne vaje kar na meji med občinama, na regionalni cesti, ki povezuje Mursko Soboto in Beltince.

Skupina Marko banda je bila ustanovljena leta 1990 kot podmladek Kociper – Baranja bande. Ustanovni člani skupine so bili Samo Budna – violina, Boštjan Rous, Andi Sobočan in Slavek Petek. Od bande Kociper – Baranja je skupina dobivala tudi pesmi in nasvete. Prvi mentor skupine je bil cimbalist Miško Baranja, njegovo delo pa je nadaljeval Boris Žalig. Devet let so spremljali Folklorno skupino Beltinci. Leta 2002 je skupina začasno nehala delovati, ponovno so se zbrali leta 2005, ko sta se skupini pridružila Miha Kavaš na violini in klarinetist Željko Ritlop. V vmesnem času (2004-2005) sta Andi Sobočan in Slavek Petek delovala v skupini Črnobela muzika, kjer sta godla še Tomaž Rauch – violina in Željko Ritlop – klarinet. Danes v skupini občasno igrata še Samo Budna – violina in Tomaž Rauch – viola. Skupina ohranja prekmursko ljudsko glasbeno izročilo, v katero pa sodijo zaradi zgodovinskih dejstev tudi madžarske pesmi in pesmi iz drugih slovenskih pokrajin. Imeli so na stotine, če ne tisoče nastopov po Sloveniji ter tudi po Evropi. Leta 1993 so celo gostovali pri izseljencih v Argentini in Urugvaju, leta 1998 pa so skupaj s Folklorno skupino Beltinci gostovali na Japonskem. Leta 1997 so izdali zgoščenko z naslovom Marko banda No1. V njihova drugi zgoščenki »Vöra bije«, sodelujejo prijatelji Bogbana Herman, Valerija Žalig, Regina, Vlado Kreslin, Tomaž Rauch in člani skupine Jaro iz Češke. Udeležili so se tudi festivalov ljudske glasbe v Italiji, Grčiji, Nemčiji, Švici, BiH, Avstriji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem in še kje.

Prekmurske pesmi so take kot njena pokrajina. Hitre in poskočne kot Goričko in mirne in otožne kot Ravensko in Dolinsko. Sicer pa Prekmurje spada v Panonsko etnografsko območje, ki se razteza tudi na vzhodno Štajersko in čez del vzhodne Dolenjske, vse do Bele krajine. Nekatere kulturne značilnosti ga vežejo s sosednjim Medžimurjem in Hrvaškim Zagorjem ter z Gradiščanskim in Madžarsko. Stoletja trajajoča politična pripadnost Madžarski je imela za posledico, da so ločeni od drugih Slovencev živeli svoje posebno življenje. Tako so se, tako v muziki kakor tudi v plesih, ohranile nekatere stare slovanske prvine in se izoblikovale nekatere posebnosti, kakršnih drugje na Slovenskem ne najdemo. Po drugi strani pa najdemo v prekmurskem izročilu tudi vse polno pesmi tujega izvora, po nastanku mlajših, deloma alpskega značaja, znane po vsem slovenskem ozemlju, vendar se igrajo in plešejo drugače. »Marko banda je na današnji etno sceni na Slovenskem pomemben dejavnik. Je ena redkih etno glasbenih skupin pri nas, ki načrtno goji čisto glasbeno izročilo svojega kraja, torej muziko, ki ni vezana na konkretnega avtorja, temveč predstavlja obdelano in prirejeno glasbo t. i. ljudskega repertoarja. S tem Marko banda označuje in hote nadaljuje lokalno glasbeno tradicijo Prekmurja in vzdržuje kulturni profil svojega etničnega področja. S kakovostno izvedbo in bogatim programom pa Marko banda ne le ohranja glasbeno izročilo Prekmurja, temveč zavestno goji kontinuiteto v izročilu, tisto živo vez s preteklostjo torej, ki predstavlja pomemben dejavnik današnje glasbene podobe dela Slovenije onkraj Mure.« pravi mag. Igor Cvetko Filozofska fakulteta – Oddelek za muzikologijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: