petek, 21 februarja, 2020

Odlična akademska slikarka se predstavlja v Gornji Radgoni

Tudi leto 2020 se je v mestu sejmov in penine Gornji Radgoni, v organizaciji domačega likovnega društva in Zavoda Kultprotur, začelo z izjemnim umetniškim dogodkom. V galerija Doma kulture Gornja Radgona so namreč odprli enkratno likovno razstavo ugledne slovenske akademske slikarke Anke Krašna. Razstavi, ki predvsem „obdeluje“ ženske v islamskem in krščanskem svetu, je umetnica dala edinstven naslov: Izgon iz raja, ki ob ogledu razstave pove prav vse. Akademska slikarka specialistka Anka Krašna s pripovedjo o belih nevestah na tej razstavi nadaljuje zgodbo o v črno odetih in zakritih ženskah iz svoje prejšnje razstave Personal. Samo razstavo, na kateri je številne prisotne, med katerimi tudi mnogi avtoričini študenti, pozdravila predsednica Likovnega društva Radgona, Dana Štrucelj, je odprla predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Manja Dolinšek. O sami avtorici in njeni razstavi, kakršne Gornja Radgona še ni gostila, je spregovorila mag. Saša Bezjak, akademska slikarka, sicer tudi nekdanja študentka Anke Krašna.

Avtorica razstave, akademska slikarka specialistka se je v vseh letih svojega umetniškega delovanja ukvarjala z abstrakcijo, za katero pravi, da je v resnici ni nikoli videla kot čisto abstrakcijo v smislu brez pomenskosti. „Slikala je tako dolgo, da se je slika preoblikovala v simbole. Vzporedno je postala prepoznavna po družbenokritično angažiranih likovnih sporočilih. Dotikala se je družbenih sistemov, ki so jo zmotili zaradi krivičnosti. Pomembna tema je izkoriščanje delavcev v kapitalističnem svetu, kjer je denar sveta vladar. To nepravilno vladanje, čemur smo danes priča, je Anka zaznala že v prejšnjem sistemu in napovedala s sliko z naslovom Pri koritu. Prav tako vizualno izraža to problematiko v ciklusu Ofce, poudarjeno s F, kjer nakaže slepo sledenje idejam vladarjev, prav tako že v času socializma. V zadnjih letih se je večkrat predstavila z instalacijo slik delavcev, po katerih smo lahko hodili, kajti poslikani pavspapirji z motivom delavca so bili prilepljeni na tla. Torej Anka Krašna posega po abstrakciji, kjer skriva pomen skozi simbole, po angažirani kritiki družbenega sistema, velikokrat je osebno izpovedna, kar smo lahko zaznali v ciklusu Neko sušno obdobje“, poudarja mag. Saša Bezjak.

Po njenem avtorica v zadnjim ciklusom, katerega del je triptih z naslovom Izgon iz raja, napeljuje na razmišljanje o položaju ženske v različnih verstvih. Od takrat ko je kača zapeljala Evo, da sta z Adamom jedla prepovedan sadež, je definirano, da je ženska kriva. In kako bi se razvijala družba in njeni temelji, če ne bi krščanstvo bilo v našem in mnogih drugih prostorih osnova našega razmišljanja? „Ali je islamska vera res postavila ženo v negativen položaj v primerjavi z moškim, je vprašanje, ki se skoraj zagotovo pojavi. Status ženske pri nas je svoboden, morda le navidezno, bela tančica lahko skrije trpljenje ravno tako kot črna vreča za smeti, ki simbolizira preobrazbo burke. Vse to, kar vidimo na razstavi, je tehnično dovršeno, subtilno in inovativno, uporabljeni so materiali, ki nam dodatno spregovorijo o resnični prisotnosti, materializiranju močne ideje“, dodaja mag. Saša Bezjak, akademska slikarka.

Avtorica Anka Krašna se je sicer rodila leta 1950 v Mariboru. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani leta 1976 pri prof. Gabrijelu Stupici (slikarstvo) in prof. Francu Kokalju (barvno okno – vitraj). Leta 1979 je zaključila specialistični študij za slikarstvo na ALU v Ljubljani pri prof. Jožetu Ciuhi in prof. Marjanu Tršarju. Sedaj je redna profesorica za slikarstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, ustvarja pa v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju. Svoja likovna dela je razstavljala na preko 100 samostojnih razstavah ter na preko 200 skupinskih razstavah doma in v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Madžarska, Poljska, Češka, Belgija, Anglija, Romunija, Makedonija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Ciper, Turčija, Španija in Japonska). Sodelovala je na številnih likovnih kolonijah in za svoja likovna dela prejela 15 nagrad in priznanj, med njimi leta 1995 Odkupno nagrado Umetnostne galerije Maribor, leta 1996, 2014 in 2017 Nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor, leta 2004 Glazerjevo priznanje mesta Maribor za umetniške dosežke, leta 2015 Nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in leta 2017 Nagrado Zveze slovenskih likovnih umetnikov za življenjsko delo…

Tags: , , , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: