petek, 3 aprila, 2020

Kmetijska zadruga Radgona obeležila lep jubilej – 70. letnico

Kakšnih 300 kmetovalcev, zadružnikov, gostov in drugih obiskovalcev od blizu in daleč, se je pri trgovini KZ Radgona v Spodnjih Ivanjcih udeležilo posebne slovesnosti na kateri so obeležili lep jubilej – 70. letnico obstoja in uspešnega delovanja Kmetijske zadruge Radgona. Na odlično organizirani prireditvi, kjer so pod vodstvom Bojana Rajka, za kulturni spored poskrbeli: Godba na pihala Gornja Radgona, dijaki Glasbene šole Gornja Radgona, ter Vokalni kvintet Klopotec Kapela, so med drugim podelili priznanja najuspešnejšim zadružnikom ter tistim, ki so tako ali drugače prispevali k razvoju in napredku KZ Radgona, ki mimogrede deluje na obeh bregovih reke Mure. Še pred tem so prisotne nagovorili direktor in predsednik zadruge, Danilo Rihtarič in Sašo Peček, radgonski župan Stanislav Rojko in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec.

Množico navzočih so pozdravile tudi predstavnica Zadružne zveze Slovenije, Jelena Malnar, Vinska kraljica Slovenije, Meta Frangež, in Naj mlada kmetica Slovenije, Brigita Petek, ter še predstavniki nekaterih slovenskih zadrug. Z zaključnem uradnega dela prireditve pa še zdaleč ni bilo konca dogajanja pod velikim šotorom in okrog njega, v Spodnjih Ivanjcih. Ob odlični kapljici, lepo pečenim mesom vola z ražnja, ter pestri paleti vrhunskih domačih slaščic, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Gornja Radgona, je fešta potekala pozno v noč. Za zabavo in plesno glasbo pa so skrbeli člani in članica skupine „Prleški kvintet“.

Že pred koncem uradnega dela slovesnosti sta ministrica, dr. Aleksandra Pivec in predsednik zadruge, Sašo Peček, potekali posebna priznanja, in sicer so jih prejeli: Priznanje za največjo proizvodnjo mleka in nakup repromateriala v letu 2018 prejme Kmetija Vrzel, Turjanski Vrh, ki obdeluje 105 ha zemlje. Na kmetiji imajo 200 glav goveda, od tega 90 molznic. V letu 2018 so prodali 586.396 litrov mleka. Na kmetiji živijo in jo obdelujejo starši in sin z družino, ki je mladi prevzemnik; Priznanje za največjo proizvodnjo pujskov in nakup repromateriala v letu 2018 je prejela: Kmetija Mlinarič, Ptujska cesta pri Gornji Radgoni. Gre za kmetijo v velikosti 7 ha. kjer kmetuje gospodar Janez z ženo in hčerko. Redijo 17 plemenskih svinj. V letu 2018 so preko KZ Radgona prodali 162 pujskov. Priznanje za največjo proizvodnjo prašičev in nakup repromateriala v letu 2018 je prejela Kmetija Fujs iz Spodnje Ščavnice, katero na velikosti 75 ha opravlja 5 družinskih članov. Redijo 85 plemenskih svinj, letno vzredijo 4300 bekonov. Trenutno je v gradnji nov hlev za plemenske svinje. V letu 2018 so zadrugi prodali 4200 prašičev. Priznanje za največjo proizvodnjo MPG (mlado pitano govedo) in nakup repromateriala v letu 2018 je prejela Kmetija Valner iz Benedikta, kjer dva družinska člana obdelujeta 23 ha zemlje ter redita 99 kom govedi. V letu 2018 so preko KZ Radgona prodali 59 MPG (mlado pitano govedo). Priznanje za največjo proizvodnjo grozdja in nakup repromateriala v letu 2018 je prejela Kmetija Ploj iz Pogleda. Na 20 ha kmetiji živijo štirje člani, gospodar Janez z ženo in dvema hčerkama. Ukvarjajo se predvsem z vinogradništvom, predvsem s sortami grozdja: chardonay, ranina, rumeni muškat, šipon, sivi pinot, sauvignon, laški rizling. V letu 2018 je prodal 228.110 kg grozdja. Dve priznanji za največjo proizvodnjo žitaric in nakup repromateriala v letu 2018 je prejela Kmetija Fras iz Lešan, enako tudi za zaključeno rejo – prašiči in nakup repromateriala v letu 2018. Kmetija Fras, v velikosti 68 ha, na kateri imajo posejano 25 ha pšenice, 30 ha koruze in 13 ha ječmena živijo tri generacije, gospodar Martin z ženo in otroci ter njegovi starši redi 70 kom svinj. Letno prodajo 1200 kom bekonov. Žena in mama opravljata gospodinjska dela in dela v hlevu. Otroci se šolajo. V letu 2018 so zadrugi prodali 320.874 žitaric, koruze, pšenice in ječmena ter 777 prašičev. Priznanje za zaključeno rejo – govedo in nakup repromateriala v letu 2018 je prejela kmetija Cetl iz Spodnje Ščavnice. Na 56 ha kmetiji živita dve generaciji. Redijo 60 krav molznic in 12 mlado pitanega goveda. V letu 2018 je bilo zadrugi prodano 49 kom goveda.

Priznanje za dolgoletno članstvo v KZ Radgona, in sicer, ki jim zaupajo že od leta 1992, ko se je zadruga uskladila z Zakonom o zadrugah ter so starejši od 85 let ali bodo v letu 2019 stari 85 let, so dobili: Elizabeta Lešnik (Črešnjevci), Terezija Novak (Drobtinci), Marija Sirnik (Spodnja Ščavnica), Karl Fleisinger (Spodnji Ivanjci), Viktor Gabor (Petanjci) in Jožef Paldauf (Selišči).

KZ Radgona, v katero je včlanjenih 228 kmetovalcev – zadružnikov s širšega območja Gornje Radgone, sicer zaposluje 57 ljudi. Trenutni predsednik zadruge je Sašo Peček iz Žepovcev, direktor pa Danilo Rihtarič iz Boračeve. Zadruga, katere glavna dejavnost je še vedno odkup tržnih viškov od kmetovalcev, saj odkupujejo: ječmen, pšenico, koruzo, oljno ogrščico, sojo, tritikalo, ter prašiče, pri čemer je ena največjih odkupovalcev v Sloveniji, ima 13 oskrbovalnih centrov z repromaterialom za kmetijstvo in eno živilsko trgovino. V treh trgovinah z repromaterialom in urejen tudi živilski del prodajalne, v nekaterih trgovinah pa ima tudi pogodbeno pošto. Tako zadruga razpolaga s skupno 14 prodajaln, in sicer: Prodajalna Apače, Prodajalna Fokovci, Prodajalna Prosenjakovci, Prodajalna Gederovci, Prodajalna Bogojina, Prodajalna Pertoča, Prodajalna Martjanci, Prodajalna Stogovci, Prodajalna Spodnji Ivanjci, Prodajalna Spodnja Ščavnica, Prodajalna Sveti Jurij ob Ščavnici, Prodajalna Mura – Vita Gornja Radgona, Prodajalna Radenci, Prodajalna Gornja Radgona. V sklopu zadruge obratuje tudi sušilnica v Črncih, kjer je tudi hčerinsko podjetje Kmetijstvo Črnci s 13 zaposlenimi, in kjer se ukvarjajo s proizvodnjo poljščin ter semenskega materiala, predvsem žit. Ima sodobno opremljen strojni park ter potrebne skladiščne kapacitete.

Kot je povedal predsednik zadruge Sašo Peček, je glavni namen zadruge še vedno združevanje kmetov ter omogočanje čim boljših pogojev za kmetovalce. „Vendar je zadružništvo pridobilo tudi druge pomembne funkcije, postalo je pomemben deležnik c geografsko odročnih krajih ali pa manj razvitih krajih naše lepe Slovenije. Kljub včasih zelo težkih poslovnih pogojih še najdemo povsod po Sloveniji zadružne trgovine, ki ljudem nudijo osnovna živila, poštne usluge ter skratka osnovne potrebščine, ki jih potrebujejo vsakodnevno v tem hitro se vrtečem svetu. In s tem pripomoremo k boljšim pogojem življenja, tako na podeželju, kot tudi življenju v mestu“, je dejal Peček, ki je dodal, kako KZ Radgona vzpodbuja tudi več društev v regiji, ki so kmetijske narave ter s tem pripomore k razvoju lokalnih skupnosti ter regije.

Po pozdravu vsem prisotnim, je Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, najprej spregovoril o zgodovino zadružništva, kjer je ocenil, da je organiziranost zasebnega kmetijskega sektorja rešil leta 1973 sprejeti zakon o združenem delu. Ta je prek takratne temeljne organizacije združenega dela (tozd) Kmetijska kooperacija Radgona odločanje vrnil kmetom. Ne po zadružnih načelih upravljanja, ampak prek samoupravnih organov v zadrugi. Leta 1978, ko je zakon o združevanju kmetov omogočil osamosvojitev od velikih sistemov, je KZ Radgona to izkoristila in se osamosvojila. Rihtarič je povedal, da so ohranili tri temeljne zadružne organizacije (TZO), zadruga pa je delovala enotno. Po njegovi oceni takrat ni šlo samo za zadovoljitev formalnih pogojev, ampak so bile TZO prilagojene specifičnim potrebam posameznih okolij. Približno enak model delovanja zadruga ohranja še danes. »Ne gre za upravljavsko avtonomijo ali posebne organizacije znotraj zadruge, ampak sta upravljanje in odločanje skupni. Pomembno je, da zadruga s svojo strokovno ekipo sledi potrebam v posameznih okoljih,« je dejal Rihtarič.

Po letu 1990 se je zadruga organizirala v skladu z zakonom o zadrugah. »V bistvu je šlo za ustanovitev zadruge na novo, saj smo jo morali organizirati po načelih solidarnosti in enakopravnosti. To je pomenilo, da so ustanovni člani zadruge morali plačati ustanovni vložek, ki je bil za vse enak in je takrat znašal okrog 200 evrov. S tem se zadruga ni zaprla, ampak še naprej ostaja odprta za nove člane, ki pa morajo vplačati nekaj čez tisoč evrov ustanovnega vložka. S tem nismo zaprli vrat sodelovanja z drugimi kmeti, ki so imeli v prejšnjem sistemu status kooperantov. S temi še naprej sodelujemo. Ne gre samo za kratkoročno, ampak tudi za dolgoročno sodelovanje, odvisno od sklenjenih pogodb. S pogodbenim sodelovanjem kmetu zagotavljamo zanesljivo oskrbo z repromaterialom in odkup z dogovorjenim rokom plačila. Je pa res, da nečlanu in nekooperantu ne moremo več vnaprej zagotoviti zajamčene odkupne cene,« je pojasnil Rihtarič, ki je predstavil tudi poslovanje zadruge.

Dogajanje na področju kmetijstva nam ponazarja primerjava poslovanja zadruge med letoma 1988 in 1998. Leta 1988 je imela zadruga 10,3 milijona evrov realizacije, deset let pozneje, ko je na vseh področjih odkupa pridelkov in živine dosegla količinsko rast za skoraj sto odstotkov, pa 9,1 milijona evrov. Gre za desetletje, ko sta se odprla evropski in svetovni trg. V naslednjem desetletju so prihodki sledili povečanemu obsegu pridelave in odkupa ter so znašali 23 milijonov evrov. V zadnjem desetletju rast obsega proizvodnje ni več tako intenzivna. Proizvodnja mleka, goveda in grozdja je bila na približno isti ravni, močno pa se je povečala prireja prašičev, pšenice in koruze. In ravno na teh področjih so cenovna nihanja največja, kar se pozna pri realizaciji. V letu 2018 so zabeležili 26,9 milijona evrov.

Sicer pa Kmetijsko zadružništvo v Sloveniji ima dolgo tradicijo. Utemeljilo ga je krščansko socialno gibanje, ki ga je začel Janez Evangelist Krek, idejno in teoretično pa ga je osmislil danes še vedno prezrti Andrej Gosar. Ta je razvil koncept zadrug kot mehanizmov neposredne in ekonomske demokracije, ki temelji na solidarnosti in enakopravnosti ustanoviteljev. Gre za koncept skupnostnega delovanja in odločanja. S spremembo družbenega reda po drugi svetovni vojni je bil zasebni sektor kmetijstva odrinjen, saj je takratna oblast do leta 1948 dosledno uresničevala ekonomski model takratne Sovjetske zveze. Za kmetijstvo je veljalo splošno podržavljanje in ustanavljanje sovhozov in kolhozov. Tudi pri nas so bila ustanovljena kmetijska posestva, ki so dobila v upravljanje nacionalizirano grofovsko in cerkveno posest. Kolhozi pa so bili kolektivna gospodarstva, v katera so združili zemljo kmetov razen ohišnic. Pri nas te oblike nismo takoj povzeli, saj so najprej delovale nabavno-prodajne zadruge, ki so imele vlogo razdeljevalca posameznih dobrin med člane. Oživljanje zadružništva se je začelo leta 1948, ko so se ustanavljale splošne kmetijske zadruge, oziroma leta 1949 z ustanavljanjem obdelovalnih kmetijskih zadrug. Gre za uveljavljanje modela kolhoza. Kljub zahtevanemu združevanju zemlje in skupni obdelavi je bilo pri delitvi pridelka in dohodka v veljavi načelo enakopravnosti. Žal je to tudi čas tako imenovanih obveznih oddaj, ki so spravljale kmete na rob preživetja.

Tudi zgodovina KZ Radgona je povezana s temi vzponi in padci. Na območju Gornje Radgone je delovalo okrog 30 nabavno-prodajnih zadrug, ki so se leta 1948 organizirale v 12 kmetijskih zadrug. Konsolidiranje zadrug je trajalo približno leto dni, zato KZ Radgona za leto svoje ustanovitve šteje leto 1949. Te zadruge so se več ali manj ohranile tudi po letu 1954, ko so se preoblikovale v splošne kmetijske zadruge in so dobile več svobode pri delovanju. V obdobju 1961–1964 so se male zadruge povezale v KZ Radgona. S svojo zadružno organiziranostjo je zasebni kmetijski sektor postal učinkovit in ekonomsko vse močnejši, potem pa so jih zaradi akumulacije kapitala vključili – bolje rečeno – priključili takratnim kmetijskim posestvom. KZ Radgona je pristala v rokah Kmetijskega kombinata Radgona. To je bil čas, ko so zadruge oziroma organizacije kooperantov postale zgolj posredniški servis za velike sisteme.

Radgonska zadruga ima danes, poleg svojega Kmetijstva Črnci, lastniške deleže v podjetjih, strateško pomembnih za zadrugo. Direktor Rihtarič se zaveda, da je nekoliko nenavadno, da ima zadruga v lasti podjetje, ki se ukvarja s primarno kmetijsko pridelavo, toda podjetje s prihodki zagotavlja določeno varnost ne samo zadružnikom, ki jih je 228, ampak vsem kooperantom. Glede na vse večji pritisk glede cen žita in živine in ko kmetje poslujejo z ničlo ali izgubo, od njih ni mogoče pričakovati, da se bodo odpovedali delu prihodka in ga namenili skupnim naložbam. »Tu nam je podjetje v veliko pomoč. V času od nakupa podjetja v stečaju smo ustvarjeni dobiček namenili za naložbe in posodobitve zadružne infrastrukture,« je povedal Rihtarič.