Skip to content

Bakos.si

V ospredju obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih okolij ob reki Muri

Zavod za varstvo narave s partnerji temeljito obnavlja obrežje evropske Amazonke, reke Mure, od Šentilja do hrvaške meje

Zavod RS za varstvo narave je v sodelovanju z Ministrstvom RS za okolje in prostor ter s projektnimi partnerji Direkcijo RS za vode, Zavodom za gozdove Slovenije, Slovenskimi državnimi gozdovi, Občino Velika Polana in Razvojnim centrom Murska Sobota, marca 2020 začel z izvajanjem projekta Natura Mura, ki bo trajal do decembra 2023. Projekt v vrednosti 4,6 milijona € je financiran iz programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, iz sredstev namenjenih doseganju ciljev Nature 2000. Aktivnosti na terenu so predvidene vzdolž celotnega slovenskega toka reke Mure, od Šentilja, do Murske šume pr hrvaški meji.

Kot pravi Aleksander Koren, iz ZRSVN, OE Maribor, ki je vodja projekta Natura Mura, je osrednji cilj projekta obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih okolij ob reki Muri, ki se varujejo v okviru mreže Natura 2000. Pri oblikovanju projekta so aktivno sodelovale tudi lokalne skupnosti iz pomurske regije, vključno z večino pomurskih občin. Aktivnosti projekta so neposredno namenjene doseganju ciljev Nature 2000, posredno pa so zasnovane na način, da prispevajo k širši ekološki obnovi poplavnega pasu Mure. Izvedba projekta je pomemben korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja UNESCO Biosfernega območja Mura. „V prvem letu in pol izvajanja projekta smo pripravljali dokumentacijo za izvedbo del, med njimi pripravo strokovnih izhodišč in javnih naročil iz vseh projektnih sklopov, pridobivali soglasja za izvedbo del ter nabavili opremo. Lansko jesen pa smo začeli izvajati aktivnosti na terenu.“ pravi Koren, ki dodaja, da je območje ob reki Muri del nature 2000 in Unescove mreže biosfernih območij, katerega bogatijo številne redke ter ogrožene rastlinske in živalske vrste.

Ob tem reka Mura s svojim poplavnim pasom predstavlja izjemno naravno in kulturno dediščino Pomurja, Slovenije in sveta. Poplavni gozdovi, rečni rokavi, mrtvice in pestra kulturna krajina so življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar ima območje številne nacionalne in mednarodne naravovarstvene statuse. Med njimi je tudi status evropsko pomembnega varstvenega območja. Lokalnim prebivalcem nudi reka s poplavnim območjem nenadomestljive ekosistemske storitve. Poplavno območje predstavlja ključen vir pitne vode Pomurja in dragocen prostor, kjer se lahko poplavne vode razlijejo brez povzročanja večje škode ljudem. Edini večji kompleks gozda v regiji je ob viru lesa neprecenljiv vir čistega zraka. Reka je z uravnavanjem nivoja podtalnice in mikroklime pomemben dejavnik rodovitnosti tal na poljih vzdolž njenega toka. Mnogim prebivalcem predstavlja območje tudi prostor rekreacije in sprostitve. Celotna obnova obrežja reke Mure poteka na območju kar stotih kilometrov po dolžini Mure in sicer vse od Šentilja pa do Murske šume. Obnovljenih bo več kot 100 hektarjev različnih tipov mokrotnih habitatov. Trenutno dela potekajo na več kot 200 let stari mrtvici reke Mure v naselju Petanjci, kar pomeni, da bo tam vnovič vzpostavljeno naravno ravnovesje, kar je za obvodni svet, za biotope in za stanje voda zelo pomembno.

Največji sklop v projektu je sicer obnova vodnih habitatov in rečne dinamike ter poplavnih gozdov. Obnavljajo se tudi mokrotna travišča ob reki Muri, odkupujejo najvrednejše dele narave, ki so sedaj v zasebni lasti,… največji del projekta, ki še sledi, pa je oživitev kar treh kilometrov rečnega toka. V projektu Natura Mura bodo ob Muri sicer obnovili oziroma na novo izkopali dvajset mlak. Izkopi preostalih mlak se bodo nadaljevali do območja Mote predvidoma do spomladi 2022. Zaradi preteklih posegov človeka so velika naravna pestrost ter številne ekosistemske usluge, ki jih reka ljudem zagotavlja, danes ogroženi. Mura ponekod poglablja svojo strugo, kar povzroča upad podtalnice ter sušenje poplavnih gozdov, mokrišč in kmetijskih zemljišč. V preteklosti uravnana struga ima majhno zadrževalno in pretočno sposobnost visokih voda, okopnelo ožilje nekdanjih rokavov in mrtvic prav tako več ne zagotavlja teh funkcij. Poplavne gozdove poleg spremenjenih hidroloških razmer pestijo tudi številne bolezni in naravne ujme. Bogata kulturna krajina z vlažnimi travišči se zaradi opuščanja rabe zarašča ali pa se spreminja v njive. Nekatere kakovosti območja ogroža tudi neusmerjen in nekontroliran obisk…

Izvedba aktualnih aktivnosti vodarskega sklopa projekta Natura Mura

Obnova rečne dinamike in vodnih habitatov predstavlja največji in najpomembnejši sklop aktivnosti projekta in predvideva obnovo dveh mrtvic, dvajsetih mlak, šestih rokavov in renaturacijo struge reke Mure na štirih odsekih v skupni dolžini 2,6 kilometra. Vse navedene aktivnosti bodo bistveno izboljšale stanje redkih in ogroženih vodnih habitatov reke Mure, izboljšalo se bo ekološko stanje rečnega ekosistema, vse skupaj pa bo prispevalo k nadaljnjemu zagotavljanju izjemno pomembnih ekosistemskih storitev, kot so zagotavljanje vira pitne vode, ohranjanje ugodne mikroklime, zadrževanja visokih voda, blaženje posledic suš in druge ekosistemske storitve.

Obnova mrtvice Zaton

Mrtvice so dinamični in začasni vodni življenjski prostori. Zaradi naravnega procesa zamuljevanja in zaraščanja z vegetacijo, pa mrtvice okopnijo. Na reki Muri je proces nastajanja novih mrtvic zaradi človekovih posegov v reko v veliki meri zaustavljen, njihovo kopnenje pa je pospešeno tudi zaradi upadanja rečnega dna in s tem podtalnice ob reki. Število mrtvic se zato zmanjšuje. Z obnovo mrtvice Zaton v Petanjcih, ki je naravna vrednota državnega pomena, so začeli v začetku oktobra 2021. V prvi fazi obnove so iz območja mrtvice odstranili lesno zarast, ki je preraščala skoraj celotno območje mrtvice. V naslednji fazi bodo z izkopom materiala poglobili obstoječo depresijo do nivoja, da bo območje mrtvice stalno omočeno. Izkop bo izveden v dolžini okrog 600 metrov, povprečni širini 20 metrov in povprečni globini en meter. Skupaj bo iz kotanje odstranjenega približno 16.000 m3 sedimenta. Vsa dela bodo izvedena do predvidoma marca letos. Naravovarstveni namen obnove mrtvice Zaton je obnova ogroženega habitata, izvedba pa bo prispevala tudi k reševanju težav lokalnih prebivalcev z odvodnjo ob visokih nivojih podtalnice. Obnovljena mrtvica bo opremljena tudi z učno potjo in bo pridobila še izobraževalno ter rekreacijsko funkcijo.

Vzpostavitev mreže mlak v gozdnem prostoru

Mlake so večinoma manjša izolirana sladkovodna telesa s stoječo vodo, ki predstavljajo pomemben habitat za ohranjanja visoke biotske raznovrstnosti v rečni loki. Vrstna pestrost je pogojena z velikostjo mlake, tipa, globine vode, tipa dna, naklona brežine, predvsem pa lege in okoliških habitatov. Zaradi zasipavanja in izsuševanja ter upada nivoja podtalne vode ti dragoceni življenjski prostori izginjajo iz območja ob Muri. V sklopu projekta bo v gozdnem prostoru na odseku od Trat do Mote vzpostavljena mreža dvajsetih mlak. Izkopali jih bomo na mestih obstoječih depresij v gozdu, torej na lokacijah okopnelih nekdanjih mrtvic in mlak. Z izvedbo projektne aktivnosti izkopa mlak smo začeli konec oktobra na območju Zgornjega Konjišča, kjer so že bile izkopane štiri mlake. „Z izkopi preostalih šestnajstih mlak se bomo nadaljevali do območja Mote, predvidoma do spomladi letos. Velikost, oblika in globina izkopa posamezne mlake bo prilagojena prostoru, kjer se posamezna mlaka nahaja, vodna površine vsake izkopane mlake pa bo znašala okrog sto kvadratnih metrov. Kotanje ne bodo pravilne oblike, ampak bodo posnemale obliko naravnih kotanj in depresij na terenu. Z izkopom mlak se bo izboljšalo ohranitveno stanje dvoživk, vodnih hroščev in kačjih pastirjev.“ pravi Koren.

Obnova vrbovo poplavnih gozdov ob Muri

Mehko lesno loko tvorijo predvsem mehkolesni listavci – vrbe, topoli in jelše. Praviloma so to mlajši razvojni stadiji gozdov, ki zaraščajo prodišča od bregov rek navzgor proti višjim in starejšim rečnim terasam. Trenutno stanje mehkolesne loke na območju reke Mure je slabo, predvsem zaradi spremenjenega hidrološkega režima reke Mure in preraščanja s tujerodnimi invazivnimi vrstami, delno tudi zaradi nekaterih neprimernih upravljavskih praks v preteklosti. Z obnovo mehkolesne loke so prav tako začeli v letošnji jeseni s sečnjo neavtohtonih in invazivnih tujerodnih vrst dreves ter drugih rastlinskih vrst na izbranih lokacijah od Radencev do Murske šume. V zadnjih tednih so izvajali pripravo tal za sadnjo ter že začeli s sadnjo sadik avtohtonih drevesnih vrst bele vrbe, črnega topola in jelše. „Trdolesno loko – dobrave – v glavnem sestavljajo trdi listavci – hrast dob, brest vez, veliki in ozkolistni jesen. Predstavljajo razvitejši razvojni stadiji poplavnih gozdov in so po navadi nekoliko oddaljeni od rečnih bregov in na bolj razvitih obrečnih tleh. Izvedba aktivnosti obnove na območju trdolesne loke poteka na enak način kot obnova mehkolesne loke, le da na lokacijah obnove teh gozdov sadimo sadike hrasta doba, belega gabra in divje češnje. Terenska dela na obnovi tega tipa poplavnih gozdov so se začela v zadnjih preteklih tednih.“ poudarja vodja projekta Aleksander Koren, ki dodaja, da na območju Črnega loga poteka obnova močvirnega gozda na lokaciji, kjer se je v bližnji preteklosti zaradi pojava bolezni posušil velik kompleks gozda črne jelše. Na tem območju bodo tekom letošnje zime zasadili sadike hrasta doba, črne jelše, črnega topola in divje češnje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: